Dragi moji prijatelji,

Ko sem se danes prebudila, sem v sebi začutila nujo, nek impulz, da vam napišem te vrstice.

Ja, odkar si vsak trenutek izgovarjam stavka LJUBIM TE in HVALEŽNA SEM ZA ... , se v meni porajajo nepopisni občutki...

Vstopam v cono srca, od koder prihajajo stvari, ki jih doslej nisem poznala ... morda pa sem jih, pa sem jim vedno znova rekla: »Utihni, ne morem tega povedati drugim ... kaj si pa bodo mislili o meni...«

Vedno znova so te stvari vrele iz mene in vedno znova sem jih utišala.

Ja, leta in leta sem svoje notranje dialoge 'barvala' s kritiko in cinizmom.

In z besedami 'moram narediti ...', »spet nisem naredila tega, ker ...«.

Potem sta se pojavili ljubezen in hvaležnost, kot dialog od zunaj navznoter in začeli sta korak za korakom preobražati besedo 'moram' v'želim', stavek 'spet nisem naredila' pa v 'hvaležna sem, ker sem danes naredila to in to ...'.

Moja osredotočenost se je usmerila v stvari, ki jih že imam in v tiste, ki si jih želim ustvariti in tako vedno manj razmišljam o tistem, česar si ne želim oz. o tistem, česar nimam.

Največ tega se dogaja v zadnjih treh letih, zahvaljujoč naši čudoviti hčerkici ...

... rojena je bila kot nedonošenček in potrebovala je zvrhano mero ljubezni in pozornosti ...

... in ko danes pogledam nazaj, vidim, da je prišla v zame najboljšem času ... ker sem tako zelo potrebovala preobrat v sebi ... tako zelo sem potrebovala ljubezen in pozornost do sebe ... leta in leta sem ju iskala izven sebe ... vedno znova sem se ju trudila izzvati pri ljudeh s tem, da sem se trudila ugajati, prilagajati ... vendar to nisem bila jaz.

Ob otroku sem našla vse to v sebi.

Danes vem, da je bila njena najpomembnejša vloga v samem začetku njenega življenja ta, da prebudi tistega notranjega otroka v meni ...

Dan za dnem sem ji izgovarjala besede: »... čudovita si, pravi angelček, zlata si, srčece zlato, princeska naša, dobro ti gre, zdrava si, varna si, vse je dobro,...« Njen razvoj je bil za zdravnike nekaj nepojmljivega, jaz pa sem vedela, da je sad neomajne vere.

Obenem se je odvijala moja preobrazba ... tista znotraj mene.

Moj notranji otrok je končno dan za dnem, trenutek za trenutkom slišal vzpodbude, nežne besede, ljubeznivo prigovarjanje,... in končno si je dovolil povedati, česa si ne želi, iskati tisto, kar si želi in slediti svojemu srcu, v neomajni veri, četudi kdaj ni vedel, zakaj naredi nek korak.

Tudi to pismo za vas, dragi prijatelji, je prišlo kot notranji impulz ... in vem, da ne brez razloga. Čez čas bom vedela, zakaj, danes je na meni le to, da ga delim z vami...

Prijazne besede, ljubeznivo prigovarjanje in vzpodbude danes kar vrejo iz mene, ko se srečujem z ljudmi ... osebno ali pa preko interneta ... ker to postaja moje naravno stanje ... in ker vem, da je to naravno stanje vsakega izmed nas ...

Morda se vam včasih zdi otročje, ko na kakšen vaš komentar napišem: »... zlat/a si, čudovit/a si, angelček naš,...« - najbrž je prav to tisto, kar takrat najbolj potrebujete ... kajti, vse, kar napišem, napišem iz srca ... za srca.

In kar je najlepše ... danes te besede izgovorim le takrat, ko v sebi začutim željo, da to storim in ne zato, da bi ugajala ...

Želim vam, da sledite notranjemu impulzu, ki je vedno delček vaše 'velike slike' – njegov pomen boste prepoznali šele čez čas, ko se boste ozrli nazaj in povezali točke, ki so vas vodile do vaše srčne želje (o tem je govoril v svojem govoru tudi Steve Jobbs).

Veste kaj?

Rada vas imam, pa če vam je prav ali ne.

En velik objem vsem skupaj,
Berni :)

p.s. Enkrat te dni bi lahko po Sloveniji spet naredili Dan objema – to je najčudovitejši izraz medsebojnega sprejemanja, če se mene vpraša.

p.p.s. Še pesmica, v kateri je zame en najlepših stavkov:

»... follow your dream, be yourself an angel of kindness ...«
(» ... sledi svojim sanjam, bodi samemu sebi angel prijaznosti...«)

http://www.youtube.com/watch?v=ChLW07FqbLY

Lahko tudi od danes naprej izberete, da si vsak večer postavite vprašanja:

Kaj sem danes naredil/a prijaznega zase?

Kako sem si pokazal/a, da se brezpogojno ljubim?

Kako sem se razvajal/a?

... izbira je neskončna, ker vse poti vodijo k samemu Sebi.

In potem zapišite vse, kar vam pade na pamet.

Tako se boste korak za korakom ljubili bolj in bolj.

In veste, le to šteje ... ker dajemo lahko le tisto, kar že imamo...