Ste se na novo vselili, pa ima pohištvo še močan vonj »po novem«? Ste si pravkar oddahnili, ker ste vseljeni že leta? Resnica pa je, da ne eni ne drugi nismo varni pred številnimi kemikalijami v našem pohištvu. Te lahko še leta hlapijo in zastrupljajo telo z morebitno rakotvorno nesnago. 

V stanovanjih, ki so opremljena s pohištvom iz iverke, lahko koncentracija formaldehida hitro preseže vrednost 0,3 ppm (ppm je zelo, zelo majhna enota – milijonti del neke celote, torej 0,00003 %). Toda že koncentracija 0,1 ppm povzroča zdravstvene težave.

Naš dom je bolj redko pribežališče iz zgolj naravnih materialov, ki podpirajo človekovo zdravje. Je bolj kot ne prostor množice sintetičnih kombinacij, tudi takih, ki imajo izvor v nafti in ki vsaka po svoje vsakodnevno in potiho posegajo v naše zdravje. Če pa smo jo doma dobro odnesli, se poraja veliko vprašanje pred odhodom na naše delovno mesto. Torej pohištvo na nas deluje dan in noč, tudi medtem ko spimo ... Ob težavah z zdravjem tako nemara ugotovimo, da prašna preproga še zdaleč ni edina skrb v našem domovanju. 

Mehko oblazinjeno pohištvo je lahko »plastika«, ki škodi
Po napornem dnevu se zleknete v domačo zofo. Kako dolgo boste še mirno ležali, če vam povem, da lahko poliuretanska pena v oblazinjenem pohištvu, pa tudi vzmetnica iz pene, na kateri ležite ponoči, lahko povzroča pokašljevanje, draži nosno sluznico, oči in kožo, povzroča bronhitis? Morda vzrok curljanju iz nosa ni zima, temveč vaša zofa! Kolikor je že udobna, lahko sprošča toluen, ki vas morebiti na dolgi rok preseneti s hudimi pljučnimi težavami. Vendar takrat ne boste več vedeli, da je prav zofa vzrok zanje. V naravnih tekstilnih materialih namreč najdemo ostanke veliko kemikalij. Tapetniško blago, zavese in talne obloge lahko vsebujejo bromirane zaviralce gorenja. Enako pomembno se je izogibati drugim vrstam »plastike«, kot so materiali iz akrila, poliestra ali PVC-ja. Vsi so še kako toksični za vaša dihala in, nikar ne pozabite, še posebno za nežna dihala vaših otrok!

Cenejša iverka je previsok strošek za naše zdravje
Iverka je lepljena plošča iz recikliranih lesnih drobljencev. Ko se ustavimo pri besedi recikliran, se zdi zadeva na prvi pogled okolju prijazna. Resnica pa je, da je človeku zelo škodljiva, saj je polna raznih kemikalij, ki imajo vlogo jačanja in lepljenja drobljencev.

Najvidnejšo vlogo imajo še vedno škodljiva vezivna formaldehidna lepila. Iverka je tudi zaradi svoje cene najbolj pogosto uporabljen material pri izdelavi pohištva. Knjižne police, notranji deli kuhinjskih omar ter celo kavči in stoli so narejeni iz iverke. Surove iverne plošče uporabljajo kot osnovo, na katero lepijo melaminsko folijo (iveral), furnir ali ultrapas. Mizarji vas bodo prepričevali, da je furnirana iverna plošča po kakovosti boljša od iverala, saj je namesto umetne snovi vsaj na površini vaše omare nalepljen material, ki ga je ustvarila narava. In imajo prav. Dokler izbirate po zunanjem videzu. Če pa se želite v hiši zares prijetno počutiti, pa raje poiščite mizarja, ki zna še vedno delati z naravnim lesom. 

Ni vam treba kaditi, da bi vdihovali rakotvorni formaldehid
Glavna kemikalija, ki hlapi iz iverke, v kateri so formaldehidne smole, je formaldehid (metanal). Tudi sicer naraven furnir je lepljen s formaldehidnimi lepili. Formaldehid je strupena, jedka kemikalija z alergenim učinkom. Po podatkih WHO, Svetovne zdravstvene organizacije, je rakotvoren in mutagen. Pravzaprav je to isti plin, ki se mu izogibamo, ko nam smrdita cigaretni dim ali pa avtomobilski izpuh. V njima se prav tako nahaja formaldehid. Razlika je zgolj v tem, da nam bo smrdel in nas zastrupljal nepretrgoma in dolgo časa, če ga bomo tolerirali v pohištvu in ga prinesli v svoj dom. Povzroča lahko tudi solzenje in pekoče oči, nosno sluznico in žrelo, kašelj, kihanje, srbečo kožo ter včasih tudi astmo.

Med drobljenci pa težava ni zgolj formaldehid, temveč tudi kombinacije formaldehida z drugimi toksičnimi kemikalijami, ki ustvarjajo še večjo toksičnost, a se o tem sploh ne razpravlja veliko. Seveda priporočajo zračenje, sploh pri novem pohištvu, da se to razdiši, toda iz nekaterih materialov puhti tudi, ko mi tega ne zaznamo več. Strupi tako izhlapevajo tudi iz zaves, preprog in drugih materialov, ki so se ob prisotnosti strupenega pohištva navzeli omenjenega plina. Posebni instrumenti celo več kot dvajset let po izdelavi prepoznajo kiselkast vonj formaldehida, ki ga oddaja pohištvo. Bolj kot je vlažno (iverka takrat bolj razpada) in višja kot je temperatura prostora, večje je hlapenje formaldehida.

Ni je zakonodaje, niti evropske, ki bi prepovedala formaldehid. Omejujejo pa njegove emisije v prostor. Obstaja emisijska kategorija E1 (< 10 mg/100 g iverne plošče), ki se večinoma uporablja za pohištvo, strožja emisijska kategorija E0 (< 2,5 mg/100 g iverne plošče). Pri nakupu poglejte na embalažo posameznih kosov pohištva, saj je tam zapisano, katere kategorije so. Iverne plošče slovenskih proizvajalcev ne smejo presegati vrednosti 6,5 mg/100 g plošče. Nekatera slovenska podjetja pa že uporabljajo druge standarde, kot je, na primer, CARB (California Air Resources Board, < 0,05 ppm formaldehida), za katerega je določena približno štirikrat nižja vrednost kot za standarde EU. Danes nekatere iverne plošče ne vsebujejo več formaldehida, zato pa vsebujejo druga lepila, ki v okolico še vedno oddajajo škodljive hlape. 

Pojdimo nazaj k naravnemu
Potrošniki so vse bolj ozaveščeni, zato industrija ponuja vse več naravnih rešitev. Kislinske in poliuretanske lake zaradi škodljivosti vse bolj izpodrivajo laki na vodni osnovi. Ti so zaradi manj agresivne kemične sestave zdravju bolj prijazni, vse bolj pa se širi tudi uporaba voskanja ali oljenja masivnega lesa. 

K prijetnemu domu zagotovo spada les, ki uravnava in stabilizira vlažnost zraka ter na svoje prebivalce tudi sicer vpliva blagodejno; lesene površine vežejo nase vonjave in škodljive snovi, pa tudi vodno paro, ki jo takrat, ko je zrak suh, spet izločajo nazaj v prostor. 

Ceneno pohištvo, največkrat kratkega roka uporabe, ne koristi niti vam niti okolju. Zahteva proizvodnjo vedno novih izdelkov, ki je največkrat zelo energetsko potratna. Kakovost ima svojo ceno, vendar ima tudi temu primerljivo vrednost. Masivno pohištvo bo služilo več generacijam, obenem pa bo v prostor vnašalo energijo lesa, iz katerega je izdelano.  Poskusite pobožati kos masivnega pohištva in tistega iz sodobnih materialov - morda bo dotik povedal več kot vse napisane vrstice tega članka.

Nadja Baćac
www.zazdravje.net