Tresla so se tla, zidove rušili orkani,
paralo se nebo, prostor v poplavi,
udarila je strela, vse je gorelo,
padala je toča, v krikih donelo.

Brezglavo bežiš, iščeš zatočišče,
sam si, nihče te ne išče,
moliš, da mora bi se končala,
v drug prostor, čas te poslala.

Iščeš smisel življenja, a tega ni,
zakaj sem rojen, zakaj se trpi?
izgubljaš bitko, želiš se predati,
še v istem trenutku za vedno zaspati.

Utrip se umirja, telo se hladi,
počasi poslavljaš se od tam kjer si,
še preden dokončno uspeš dati slovo,
toplina v prsih, ljubezen oživlja telo.

Osvobojen vse teže, odvečnih strahov,
ljubezen varno pripeljal si domov,
srce ti bije z njeno pomočjo,
v hvaležnosti nikdar ne pozabi to.