Iskrena resnica je zelo pomembna, saj do potankosti zrcali odnos do nas samih in do vsega kar se nam dogaja. Bolj smo iskreni v mislih in dejanjih, bolj živimo v resničnem svetu. Vse kar nas obdaja postane resničnejše, bolj stopimo v stik sami s sabo in močneje začnemo zaznavati svojo lastno resničnost. Če smo pozorni, dejanja in misli, ki jih izražamo z iskrenostjo budijo čisto posebne občutke, take, za katere bi lahko rekli, da smo v zelo tesnem stiku s samimi sabo in svojo pristno naravo.

Takrat se nam tudi okrepijo naše zaznave, tega kar se nam dogaja, bodisi v okolici ali znotraj nas samih. Postanemo pristnejši, bolj povezani s svojo notranjostjo in verodostojnejši. Mnogi bi to poimenovali kot večja prizemljenost. Trdneje stojimo na tleh, v naš um pride jasnost, naše misli so bolj osredotočene… Boj vemo, kaj bi radi in to tudi izražamo z neko novo jasnostjo in ostrino, ki prebada strukture, ki so se nam prej upirale.

Tisto, kar nas je prej zadrževalo ujete v neki navidezni resničnosti odpade in naš izraz postane prodornejši, naša energija se v okolju zaznava drugače. Zgodi se nov svet z novimi ljudmi. In takrat začnemo dihati življenje na nov način. Stvari, ki so nam bile prej v breme, sedaj izrazimo brez zadržkov. Ne sicer brez sočutja do drugih, a kaj malo nam je mar, kaj si o nas samih in tem kaj smo in predstavljamo mislijo drugi, saj spoznamo, da je pomembna le naša lastna resničnost in kako jo bomo preživeli mi sami. Tisto, kar pa doživljajo drugi, pa je resničnost njih samih; mi smo le v interakciji z njo in zelo je dobro, če smo pri izražanju naše resnice tudi sočutni do drugih, saj oni doživljajo resničnost na svoj lasten način in dobro je, da smo jim pri njihovi rasti v oporo rajši kot v breme.

Ko pristopimo v odnosu do okolice z ljubeznijo in sočutjem, ne samo da iz tega pridobi življenje v njej, saj se lahko razvija na neobremenjen način, kajti ko izražamo svoje notranje iskreno bistvo, kar tudi iskrenost je, ne prihaja do zanikanja čustev drugih in izražanja tega, kar predstavljajo, temveč ob tem tudi največ pridobimo mi sami. Ko izražamo odnos do okolice kot ljubeč in sočuten, v bistvu takšnega gojimo tudi do samih sebe.

V trenutku, ko naš organizem prejme več ljubezni in sočutja, se začne spreminjati na vseh nivojih, tako na duhovnem, kot čustvenem in tudi organskem. V jeziku 'ezoterike' se nam spremeni vibracija, ki postane višja. Goste energije, ki so nas prej zadrževale v neki predstavi o nas samih postanejo lažje in to lahkotnost tudi zaznamo v našem organizmu in v odnosu do sveta, ki nas obdaja. Naš svet postane dobesedno nov svet z novimi ljudmi, saj se spremeni naš odnos z njim in ljudmi v njem.

www.tomazflegar.si