V stolnici Notre Dame v Parizu nad prostorom za orgle so tri velike magične » vrtnice« . Vse tri vrtnice skupaj vplivajo na tri telesna svetišča obiskovalcev cerkve. Če to gledamo z eteričnim očesom , razločno vidimo, da se vrtijo kot urini kazalci, od leve proti desni. Ti pa tako povzročajo močno vezanost ljudi na cerkveno polje sil.

Božansko bistvo je kot krog. V Pitagorejski šoli so imeli krog kot simbol , da v njega gledajo. Na sredini kroga je bila še točka. Čim bolj gledamo ta krog, toliko več se naučimo o njegovi oblika. Obenem je krog tudi simbol večnosti, kajti nima ne začetka in ne konca. Kolikor bolj, toliko večje je veselje, ki ga imamo s tem krogom.

V sanskrstu krogu rečejo mandala. Hinduisti in budisti uporabljajo mandala ali krožni mistični vzorec pogosto kot pripomoček pri meditaciji. Pojem mandala opozarja sicer na deset delov ved. S ponovno oživitvijo vzhodne duhovno miselne dediščine je tudi na zahodu postala mandala priljubljen pripomoček za meditacijo in zmanjševanje stresa, ki nas vedno bolj biča. Seveda pa krog ni le hinduistični ali budistični simbol, najdemo ga prav vseh religijah sveta in kulturah,, morebiti z drugim imenom, in za drug namen.

Slavne stolnice v Franciji imajo okrogla okna, tako imenovane rozete in v mošejah pogosto krasijo stene in strope bogata besedila iz korana, napisana v krogih. Že Kelti so uporabljali pri svojih zapletenih vezeninah vzorce krogov in s tem opozarjali na večno gibanje. Poleg tega so vzorci krogov prikazani tudi na drugih bolj ali manj vinih mestih.: na kovanih ograjah, namiznih servisih, ovitkih knjig, kot motivi na talnih ploščicah in v naravi na primer pri vrtnici in lotosu.

IN KAJ JE MANDALA?
Pri hinduistih in budistih služijo mandale kot točke osredotočenja pri meditaciji. V stolnicah, cerkvah in mošejah imajo podoben pomen. Kajti s svojo strukturo in izbranimi barvami izžarevajo določeno atmosfero, ki pa povzroča pri obiskovalcih hiše molitve določeno duševno stanje. Popularna, iz tega izpeljana oblika je že izdelana mandala, ki jo sam pobarvaš. Včasih so jih precej uporabljali v šolah kot pripomoček , pri psiholoških testih in vzgoji. S tem je bila pri otrocih dosežena določena oblika meditacije ali miru, ki je bila popolnoma usmerjena k ravnovesju osebnosti. Precej dobro deluje na hiperaktivne otroke, da si ti potem umirijo.

Nekatere mandale so v podobitvi in barvah tako harmonične, da spominjajo opazovalca na svet miru in harmonije, iz katerega je duša nekoč izšla. V kolikor da ta spomin. V primeru , da ga ta spomin spodbudi pri iskanju, se lahko zanj ponovno odprejo vrata v Božanski svet. Tedaj mu je spomin pomagal pritegniti energijo, ki pa je potrebna za pot vrnitve.

Na Bohmejem nagrobnem spomeniku je narisana skupina polkrogov. To je zelo redka oblika , kajti prave mandale imajo zaključen krog. Odprte oblike so v blodnjakih in labirintih. To sta dva simbola, ki soočata človeka s ciljem njegovega obstoja. Časovno in brez sledi končata pot predstavlja blodnjak. V blodnjaku je tudi pot, ki vodi v središče. Ta predstavitev simbolizira tudi pot odrešitve iz sveta nasprotij.

Oba simbola sta upodobljena na Bohmejevem nagrobniku. V zaprtem krogu sta dva polkroga: v večnosti se razodeva čas. En krog je temen , drugi pa svetel. Bohme je jasno razlikoval tri principe življenja. Prvi princip je ogenj, Bog oče – veliki krog . Drugi princip je svetli polkrog, Svetloba – Bog sin. Vidni svet je tretji princip, nesveto sovpadanje ognja in svetlobe. Na ta način Bohme razloži , da Bog ni vir relativno dobrega in slabega, ampak da bitja sama prikličejo te lastnosti kot posledico svoje volje to je temni polkrog.

Ta nesveti svet je zrcaljenje svetega sveta, čeprav je pred njim zaprt. Križ in srce povezujeta oba svetova, kajti v človeškem srcu živi spomin na sveti svet. Pri Bomheju simbolizira srce tudi Božansko oko. S to filozofsko kroglo pokaže slavni nemški filozof resničnost , v kateri človek živi: V enem svetu relativno dobro in zlo, je ločeno od sveta ognja in Svetlobe. In to podobo uporablja tudi budizem. Ko budistični menih izdela mandalo, sklene svoje življenje, prej pa je pometal z delom svojih predstav. S tem pokažejo, da svet ni popoln in da mora biti še nekaj drugega. To pomeni, da mandala, ne glede na to kako vzvišena je, ne more povezati človeka z Božanskim svetom. Za vzpostavitev povezave s tem svetom, se mora človek najprej spremeniti v svojem najglobljem bistvu.

Konec.

Miran Zupančič