O prevladi uma v zahodnem, razvitem svetu smo že precej govorili. Razum ima v naši civilizaciji dominantno vlogo. To je v nas porušilo notranje ravnovesje in zato se neprestano lovimo v njegove zanke in podlegamo zvijačam ega. Namesto, da bi nastopali kot zvesti opazovalci dogajanja in v njem prepoznavali smisel in namen, se zapletamo v misli - sodbe razuma o dogodkih, ki pa se vežejo le na obliko in vsebino opaženega.

V zvezi z zaznavanjem oblike se ukvarjamo s sodbami, da je nekaj lepo, grdo, debelo, suho, ustrezno ali neustrezno..., zaradi zaznavanja vsebine pa sodimo, ali je to prijazno ali neprijazno do nas, ali nas to hvali ali žali, navdihuje ali straši. Tako podlegamo mislim in čustvom (ki se naslanjajo na zgodovino, spomin) in postajamo žrtve bolečine in trpljenja.

Ko človek duhovno napreduje, širi svoja obzorja. Spoznava tiste plati stvarnosti, ki površnežem ostanejo skrite. Novo znanje ne le, da omogoči uresničevanje višjih, bolj zapletenih, bolj domišljenih idej, temveč tudi omogoči, da se izvijemo iz trpljenja in bolečine.To odločilno vpliva na kakovost življenja. Ko dovolj napredujemo namreč bolečina in trpljenje nista več glavno gonilo našega razvoja. Novo znanje je znanje, ki nam omogoča nekaj več kot smo videli doslej: namreč prepoznavo smisla in namena vsega, kar opažamo zunaj sebe. Oblika in vsebina videnega pa izgubita primarno vlogo.

Smisel je tisto, kar napravi neko ravnanje smiselno. Smiselno je tisto, kar služi nekemu namenu. Kako prepoznati v dogodkih in stvareh smisel in namen? Kako lahko ugotoviš, kakšen pomen ima določen dogodek zate, če ne veš, kakšen je smisel, poslanstvo tvojega življenja? Nekaj lahko prepoznaš kot škodljivo le, če to nasprotuje smislu tvojega življenja. Ali lahko govoriš o smislu življenja nekoga, ki ga ne poznaš? Če ne veš, kdo si, torej ne moreš vedeti, ali ti je nek dogodek ali stvar v korist ali škodo! Ali ima tisto, kar koristi zgolj telesu, kak smisel za dušo? Ali ima dirkalno kolo kak smisel za delfina?

Nedvomno lahko govoriš o smislu in o namenu samo in edinole zase; o komurkoli drugemu ne moreš soditi in je zate nepomembno. Tu pa naletiš na problem, ki je obenem tudi jedro vseh  težav: ne veš namreč, kdo ali kaj zares si in od kod prihajaš. Identificiraš se z lažno podobo o sebi, pa naj bo to tvoja osebnost (persona, tvoj lažni jaz), razum, telo, duša,... In tu se soočiš s težavo: ker se identificiraš z nečem, kar nisi, ne znaš izluščiti pravega (globljega) smotra in namena, pač pa najdeš tistega, ki se veže na tvojo lažno identiteto in te vodi v napačno smer. Misliš si na primer, da je smisel življenja v uživanju, potrošništvu, kopičenju dobrin, kar je daleč od resnice. Dokazov za to ne manjka - le ozri se okrog sebe in poglej, kam nas je takšno pojmovanje pripeljalo.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si