Piše: Maja Južnič Sotlar v novi Vivi www.viva.si

MAJHNA KAP, KI LAHKO VODI DO VELIKE
Možganska kap se praviloma pokaže z bolj ali manj opaznimi nevrološkimi okvarami, ki jih bolnik dobro občuti in vsi v okolici kmalu opazijo. Nenadne motnje v govoru, težave z gibanjem, zategnjenost polovice obraza in delna ohromelost telesa spadajo med najopaznejše znake, ob katerih je treba nemudoma ukrepati.

Kap ima pogosto predhodnico, ki jo zdravniki imenujejo TIA (tranzitorna ishemična ataka ali prehodni ishemični napad), pri kateri nevrološki znaki izzvenijo najpozneje v 24 urah. Obsežno možgansko kap je kljub predhodni TIA težko napovedati, zato sodi vsaka TIA med urgentna stanja v medicini.

Če v takšnih primerih hitro ukrepamo, lahko preprečimo kar 80 % velikih ali usodnih možganskih kapi. Ljudje pa pogosto ne opazijo znakov tako imenovane tihe možganske kapi, med katerimi je najpogostejša lakunarna kap.

Kot pravi prim. doc. dr. Bojana Žvan, nevrologinja z UKC Ljubljana, je vzrok za nepoznavanje tovrstnih kapi v javnosti verjetno predvsem v tem, da je klinična slika v začetku povsem neizrazita in jo lahko v zgodnjem obdobju dokažejo samo s slikovnimi diagnostičnimi preiskavami (računalniško tomografijo – CT in magnetno resonanco – MR možganov).

Običajno gre pri tihih kapeh za drobne možganske infarkte, redkeje pa so lahko prisotne tudi drobne možganske krvavitve. Nastopijo lahko v vseh možganskih režnjih, toda če ne prizadenejo pomembnih funkcijskih centrov, jih je še toliko težje prepoznati. Pogosto se tiha kap v zatilnem režnju izkazuje kot motnja vida, kot slaba orientacija v prostoru, neprepoznavanje predmetov s tipom ali vidom, neprepoznavanje znanih obrazov in podobno, česar pa človek niti ne zazna oziroma znakov ne pripiše majhni kapi.

Lakunarni infarkti – najpogostejše tihe kapi
Kot smo že napisali, je najpogostejša oblika tihe kapi lakunarni infarkt. Največkrat nastopi zaradi obolelosti in prizadetosti najmanjših možganskih arterij – arteriol, seveda pa je lahko tudi posledica okvare večjih arterij. Ko se arteriole zamašijo, se na slikovnih diagnostičnih posnetkih vidijo kot drobne luknjice. Ti infarkti se lahko sočasno pojavijo v več delih možganov.

Največkrat diagnozo postavijo šele takrat, ko se pri bolniku že pokažejo nevrološki izpadi ali če se kažejo kot TIA in pride na pregled v bolnišnico. Šele s slikovnimi diagnostičnimi preiskavami kot sta CT in MR, odkrijejo te tihe kapi. Zlasti pri lakunarnem infarktu je sčasoma vse opaznejše napredujoče upadanje kognitivnih, intelektualnih funkcij, kar pomeni, da se razvija vaskularna ali žilna demenca. Kot pravi sogovornica, lahko takrat posumimo na lakunarne kapi, to pa zahteva celotno diagnostiko.

Kadar je tihih kapi veliko in se številne lezije začnejo seštevati, pride do izpada višjih živčnih dejavnosti. Posledično so motnje govora izrazitejše, izgovarjava je nejasna, hoteni gibi so nenatančni, hoja je nekoordinirana, pešajo čutila, zlasti za otip, vse očitnejša pa je tudi demenca.

Vzroki jasni
Vzroki za tihe kapi, tudi za lakunarno, so zelo jasni, in čeprav ste zanje slišali že ničkolikokrat, jih bomo našteli še enkrat. Starost je dejavnik, ki je resda na prvem mestu, vendar je edini, na katerega ne moremo vplivati. Na vse druge v večji ali manjši meri lahko. Glavna krivca sta predvsem povišan krvni tlak in kajenje, poleg njiju pa še sladkorna bolezen.

Vsi trije dejavniki močno okvarjajo večje in manjše žile ter povzročajo številne srčno-žilne in možgansko-žilne zaplete, vključno s kapjo. Med vzroki je vsekakor treba omeniti še atrijsko fibrilacijo oziroma nehoteno trepetanje srčnih preddvorov; to utegne povzročiti nastajanje strdkov v srcu, ki lahko kadarkoli odletijo v možgane in tam zamašijo katero od žil, to pa pomeni kap. Kako razsežna bo, je seveda odvisno od velikosti strdka in s tem žile, ki jo je strdek zamašil, ter centra v možganih, v katerem se je zamašila žila.

CT – dandanes standardna preiskava
Kot pravi dr. Bojana Žvan, danes prav vse bolnike s sumom na možgansko kap ali TIA, ki jih sprejmejo na nevrološko kliniko, pregledajo s CT oziroma računalniško tomografijo. Dandanes je ta preiskava v nevrologiji standard, podobno kot je bil včasih rentgenski pregled pljuč, ko je bila razširjena tuberkuloza.

Za še natančnejše izvide bolniki opravijo pregled z magnetno resonanco, vendar je dostopnost te preiskave pri nas slabša, predvsem zaradi pomanjkanja naprav. Vsem bolnikom, ki jih sprejmejo na kliniko, opravijo tudi podrobne laboratorijske preiskave, EKG, UZ srca in vratnih arterij, pri najbolj ogroženih pa še različna slikanja možganskih arterij, kot so slikanje arterij s pomočjo CT, MR ali digitalno subtrakcijsko angiografijo z rentgenom.

Zdravljenje je vzročno
Kako se lotiti zdravljenja tihih in lakunarnih kapi, postane jasneje, če si še enkrat pogledamo vzroke. Vsekakor je treba čimprej in učinkovito urediti sladkorno bolezen, zdraviti je treba srčne bolezni, zlasti atrijsko fibrilacijo (trepetanje srčnih preddvorov), če bolnik kadi, je smiselno, da kajenje opusti.

Če pri bolniku odkrijejo lakunarne infarkte, je najpomembnejše protiagregacijsko zdravljenje, ki se mora uvesti čimprej in to v primerih, ko lakunarno kap povzroči arteriolopatija (zamašitev najtanjših možganskih arterij). Kot pravi sogovornica, je zdravilo prvega izbora protiagregacijskega zdravljenja še vedno kombinacija dipiridamola in aspirina, medtem ko predpisujemo klopidogrel pri bolnikih z večjim tveganjem tudi za druge za žilne dogodke.

Da sta zdravili enakovredni, so pokazali lani objavljeni izidi obsežne multicentrične klinične raziskave PROFESS, vendar zdravniki zaradi višje cene klopidogrela večinoma predpisujejo kombinacijo dipiridamola in aspirina. Zdravilo tretjega izbora pri protiagregacijskem zdravljenju je aspirin 100 mg, ki prav tako velja za učinkovito protiagregacisjko zdravilo.

Bistvo preprečevanja vnovične možganske kapi je, da bolnik protiagregacijso zdravilo sploh prejme. Kot pojasnjuje dr. Žvan, bolnikom vedno predpišejo tudi zdravilo iz skupine statinov, ne glede na to, ali imajo zvišane vrednosti slabega holesterola ali ne.

V primeru zvišanega krvnega tlaka dobijo tudi antihipertenzive, krvni tlak pa mora biti manjši od 140/90 mmHg. Kadar je lakunarna kap posledica pršenja strdkov iz srca zaradi atrijske fibrilacije ali umetnih srčnih zaklopk, je potrebno protikoagulantno zdravljenje, ki preprečuje prezgodnje strjevanje krvi.

Do 25 odstotkov vseh kapi
Čeprav je manj znana, lakunarna kap ni tako redka. Od vseh ishemičnih možganskih kapi je od 15 do 25 odstotkov lakunarnih. Pogostost narašča s starostjo, povprečna starost bolnikov je 65 let, bolj ogroženi pa so moški.

Če jo primerjamo z veliko možgansko kapjo, ima lakunarna kap boljšo napoved, saj pušča manj hude posledice. Manj je smrtnih primerov in oviranosti (invalidnosti) po njej. Seveda pa se je treba zavedati, da lahko lakunarna kap vodi do velike kapi.

Maja Južnič Sotlar

Lakunarna možganska kap se lahko pojavi povsem brez klinično izraženih znakov. Takrat je treba biti pozoren na naslednje znake:

1. komaj zaznavno ohromelost po polovici telesa,
2. motnje oziroma nespretnost pri uporabi roke, kar se najočitneje kaže pri poskusu pisanja,
3. težave pri hoji, večja prizadetost ene noge,
4. po eni polovici telesa se lahko pojavi bolečina ali pekoč, neprijeten občutek,
5. blage motnje v govora, napredujoče motnje spominu,
6. motnje vida in druge.

Vzl
Zaletel