Piše: Ivan Mohorič
Avstrijski pisatelj Peter Krassa, ki ima za sabo že obsežen opus del z najbolj
različnih področij, se vedno loteva tem, ki so nekoliko onstran stogo začrtanih
meja uradne znanosti, kar mu po eni strani zagotavlja dobršno mero zanimanja
za njegova dela, po drugi plati pa njega samega nenehno peha v brskanje po starih
arhivih in iskanje sogovornikov s formalno izobrazbo, ki premorejo dovolj pustolovske
domišljije, da so se pripravljeni vsaj posredno spogledovati z meglenimi pokrajinami
še neraziskanega.
Morda ta prevod naslova Krassove devetnajste knjige ni najboljši, a morebiti
boste sami našli bolj razumnega, če vam povem, da se v originalu zapiše Der
Wiedergänger. Delovni Avstrijec tudi tu ni mogel iz svoje kože in se je lotil
še ene teme z roba razumnega, ki ji znanost prav v zadnjem času posveča obilo
pozornosti. Seveda je govora o nesmrtnosti, tej večni temi človeštva, ki z genskimi
raziskavami sedanjosti posega po prepovedanem sadu bibličnega drevesa življenja
in smrti, s čimer se uradna znanost nehote podaja na pota srednjeveških alkimistov,
ki so iskali napoj večne mladosti. Eden tistih, ki so trdili, da so odkrili
skrivnost tega napitka, je bil tudi kontroverzni grof Saint Germain. Prav po
sledeh te tajinstvene osebe se je Peter Krassa podal z vztrajnostjo psa slednika,
pri čemer mu je obilo pomagal zajeten krog prijateljev in sodelavcev.
Zajeten kup materiala so napraskali skupaj v desetih letih neutrudnega dela,
največ so ga našli v berlinski in dunajski nacionalni knjižnici, kjer so vestno
zbrani prav vsi članki in knjige zadnjih 115 – ih let, pa tudi za nazaj nimajo
prav velikih vrzeli. Kljub vsej tej obilici materiala pa ni bilo niti najmanjšega
zapisa ne o rojstvu ne o rojstnem kraju skrivnostnega grofa. Edini življenjski
mejnik, ki je natančno zabeležen, je njegova smrt, a še ta se je izkazala za
potegavščino. Umrl naj bi 27. februarja 1784 in bil pokopan v cerkvi sv. Nikolaja
v Erckenfördeju v severno nemški pokrajini Hessen, kjer je precej časa živel
pri zemljiškem grofu Christianu von Hessen, navdušenem alkimistu, ki je imel
v svojem gradu dobro opremljen laboratorij, v katerem sta družno delala. Kot
vse kaže, je grof Saint Germain izkoristil kratko odsotnost svojega gostitelja,
ki je odšel na kratko potovanje, da uprizori svojo smrt. Ko se je Christian
vrnil, ni mogel verjeti, da je njegov prijatelj mrtev, zato je ukazal odpreti
njegovo krsto. Bila je prazna! Še dodatno potrdilo, da je šlo za insceniran
pogreb, je Krassa našel v poročilu s prostozidarskega kongresa v Parizu, ki
je bil naslednje leto. Tam je grof Saint Germain vpisan kot eden izmed govornikov!
Politik brez primere
Sicer pa ni bilo prav nič lahko slediti življenjski poti skrivnostneža, ki
je v svojem življenju uporabljal več kot osemdeset različnih imen in obilo preoblek.
Krassa predvideva, da je bil neke vrste tajni agent čisto posebne sorte in s
točno določeno nalogo, ki dandanašnji doživlja svoj končni epilog – grof naj
bi pripravljal združeno Evropo! Mudil se je v Sankt Petersburgu pod imenom Dodart,
kjer naj bi Katarini Veliki celo pomagal priti na prestol; bil je svetovalec
francoskega kralja Ludvika XV. – njegovi metresi madam Pompadour naj bi celo
poklonil manjšo količino eliksirja mladosti; Habsburška dinastija ga je gostila
pod vladavino Marije Terezije; Friderik Veliki mu bojda dolguje prenekateri
nasvet in celo Napoleon Bonaparte je bil počaščen z njegovim obiskom. Prav njemu
naj bi tudi oznanil, da se bo v 21. stoletju ponovno pojavil v javnem življenju.
Razmišljanju, da je grof imel nekaj za bregom, govori v prid tudi dejstvo,
da se je pojavljal v vseh skrivnostnih druščinah, ki jim sodobna zgodovinska
znanost pripisuje obilo zaslug za spremembe v poteku naše preteklosti. Med njimi
so na prvem mestu seveda prostozidarji, pripisujejo mu, da je bil med ustanovitelji
Rozenkrojcerjev, Iluminati ga tudi imajo na svojem spisku, še celo z malteškimi
vitezi se je rad družil. In prav vseh teh druščinah je prispeval svoj pomemben
delež v obliki odmevnih govorov na sestankih in kongresih.
Skrivnostni grof vznemirja
Prav zanimiva pa je zgodba iz leta 1972, ko se je pred kamerami francoske televizije
pojavil mladenič kakih petindvajsetih let in se uvodoma predstavil kot Richard
Chanfray, spremenil pred presenečeno ekipo kos svinca v zlato, izdelal majhno
količino tekočine, ki naj bi bila napitek mladosti in ob odhodu prešerno izjavil,
da so imeli edinstveno čast posneti grofa Saint Germaina pri delu. Ko so se
zbegani televizijci nekoliko spravili k sebi, so podarjeni napitek odnesli v
kemijski laboratorij, kjer so tehniki po skrbnih preiskavah bojda ugotovili,
da je kemična sestava tekočine tako komplicirana, da je izključeno, da bi se
dala ponovno narediti, kaj šele da bi si privoščili kakršnokoli masovno proizvodnjo.
Peter Krassa pa ni le, z njemu lastno natančnostjo, zbral in ponovno zapisal
vse podatke, ki se nanašajo na skrivnostnega grofa, temveč je tudi sestavil
povsem samosvojo hipotezo o tem človeku. Po njegovem mnenju je prav mogoče,
da je Saint Germain obvladal fizično potovanje skozi čas, kar bi lahko razložilo
tudi njegovo, do sedaj nerazložljivo, hitro premikanje po Evropi. V podporo
svoji trditvi navaja tudi zapis iz spominov Giaccoma Casanove, ki je grofa gostil
na svojem domu. Veliki ljubimec z velikim začudenjem navaja, da skrivnostnež
ni nikoli jedel, pil pa je le mineralno vodo. Krassa domneva, da bi se verjetno
prav podobno obnašal vsak, ki se mudi pri njemu tujih kulturah, kjer je higienska
neoporečnost hrane vprašljiva. Jedačo bi si v skrbi za svoje zdravje pač pripravljal
sam, ko ga ne bi nihče videl. Da ne bi užalil gostiteljev, pa bi seveda vsakogar
prepričeval, da mu hrana pač ni potrebna, kar bi seveda okoli njega še dodatno
ustvarilo nekakšno misteriozno ozračje.
Rojak grofa Drakule?
Peter Krassa pa ima še eno cvetko v svojih logih, ki govori o možnem scenariju
rojstva skrivnostnega grofa. Njegova domneva je, da bi bil Saint Germain prav
lahko prvorojeni sin madžarskega plemenitaša Franca II. Rakoczya, ki ga je njegova
žena Charllota Amalija, hči Hessenskega zemljiškega grofa Karla, povila 28.
maja 1696 na Sedmograškem (današnja Transilvanija v Romuniji). Prav v istem
kraju naj bi mu tekla zibka, kot našemu kralju Matjažu – Matiji Korvinu, katerega
rojstna hiša še danes stoji v nekdanjem Klausenburgu, ki se po novem imenuje
Cluj. Štiri leta in tri mesece naj bi imel mali Leopold Georg, ko je njegov
oče, kot vodja neuspele madžarske vstaje, padel v nemilost pri dunajskem dvoru.
Da bi rešila sina, ga je mati poslala v rejo k svojemu daljnemu sorodniku Giangastonu
de Medici v Firence, kjer so skrbno skrivali njegovo poreklo, tako da je nazadnje
še sam pozabil svoj družinski priimek. Ko ga je pri birmi moral povedati, si
je zelo verjetno sposodil ime benediktinskega samostana San Germano ob vznožju
Monte Casina, kamor sta večkrat zahajala z njegovim skrbnikom. Rodila se je
legenda.
Nekakšen post scriptum
Že ko sem se pogovarjal z neutrudnim avtorjem, mi je iz ozadja možganov sililo
kar nekaj sličic dogajanj v sodobnem svetu, ki bi lahko potrjevale zapise iz
njegovih knjig. Naj jih za konec samo na kratko naštejem in potem bo le od vas
samih odvisno, če vam bodo krajšale nespečne noči:
- Če je leta 1972 Richard Chanfray alias grof Saint Germain naredil eliksir
mladosti, ki so ga imeli znanstveniki možnost proučevati v laboratorijih, potem
morda tu leži odgovor na vprašanje, zakaj je ravno v tem obdobju začela genetika
doživljati prve velike uspehe. So v »komplicirano neponovljivo sestavo«, kljub
njihovim izjavam, razumeli do te mere, da jim je dala vsaj idejo, kako stvar
zgrabiti na pravem koncu?
- Ko sem se lansko leto potepal po Transilvaniji, sem se nenehoma spraševal,
zakaj je ta dežela in njeni vampirji deležna tolikšne pozornosti ezoteričnih
krogov in tajnih organizacij, ki se potiho ukvarjajo s to tematiko? Kaj pa če
so morda dobro poučeni o skrivnosti rojstva večnega mladeniča Saint Germaina
in je grof Drakula le ena od njegovih literarnih poosebitev?
Bodi dovolj za to pot. Povsem za konec samo še napotek za tiste, ki hočejo
podrobnosti in bi radi pokukali v knjige, ki jih je napisal Peter Krassa. Pozanimajte
se pri založbah Herbig iz Münchena, New Paradigm Books iz ZDA in Ullstein iz
Nemčije. Pa prijetno branje.
Ivan Mohorič
Knjige avtorja Ivana Mohoriča, ki jih lahko naročite v Sončni
trgovini:
FIRBEC
PA TAK !
ODKOD,
ČLOVEK, TVOJA POT?
SANGRAAL
TIHI
ŠEPET DAVNINE
Vir: www.ivanmohoric.net
|