| Piše: Snežana Zabukovec v novi Vivi www.viva.si
 
  Skrivnosti tekočega zlata Kaj imajo skupnega konoplja, kokos, oreh,  sezam, lan in plodovi arganovega drevesa? Iz njihovih plodov znajo narediti najkakovostnejša  in posebna olja, ki jih lahko uporabljamo pri kuhi, za terapevtske namene ali za  nego telesa.
 
 Konopljino olje
 Iz konopljinih semen  nastaja konopljino olje, ki vsebuje veliko nenasičenih maščobnih kislin: 50–70  % omega 6 maščobnih kislin in od 15 do 25 % omega 3 maščobnih kislin. Tako,  pravijo, že 10 do 20   gramov konopljinega olja zadostuje za pokritje dnevnih  potreb po teh dveh esencialnih maščobnih kislinah.
 
 Konopljino olje zato spada  med visokovredna živila, uporabljajo pa ga tudi za različne terapevtske namene,  saj vsebuje gamalinolensko kislino, pomembno za imunsko odpornost, ter  stearidonsko kislino. Gamalinolenska kislina povečuje nastajanje  prostaglandinov in s tem pospeši zdravljenje vnetnih procesov.
 
 Sezamovo olje
 O kakovosti  sezamovega olja priča tudi vzdevek, ki ga je to olje dobilo že pred mnogimi  leti – kralj oljnic. Sezamovo olje odlikuje bogat vir esencialnih maščobnih  kislin, naravnih voskov in fosfatidov. Je edino rastlinsko olje, ki vsebuje  naravni antioksidant sezamol, ki olju poveča obstojnost.
 
 Priporočajo ga za  pripravo vseh vrst hladnih jedi, za kuhanje, pečenje, dušenje in cvrtje.  Odlično je tudi za jedi z žara in kot začimba v zaključni fazi priprave jedi. V  kuhinji je izvrstno za solate, saj jim da značilno, enkratno aromo. Tudi sezamovo olje  sodi med zdravilna olja, saj vsebuje veliko aminokislin in maščobnih kislin, ki  so pomembne za prenos signalov v živcih in za shranjevanje informacij v  možganskih celicah. Vitamin E in maščobne kisline izboljšajo kroženje krvi in  zmanjšujejo pozabljivost.
 
 Kalcij v sezamu zaradi vezave na beljakovine deluje  pomirjevalno. Sezamovo olje obnavlja podkožna tkiva, nevtralizira delovanje  prostih radikalov ter zavira procese staranja. Olje je odlično za mastno in težavno  kožo, saj ne maši por ter preprečuje nastanek novih aken.
 
 Laneno olje
 Med dobra olja in  maščobe sodi tudi laneno olje, ki ga imajo znanstveniki za vrhunskega, saj naj  bi omogočalo obnovo celične strukture, izkoriščanje energije, pa tudi imunske  reakcije in odgovore. Koža po uporabi postane gladka, izboljša se imunska  odpornost, rane se celijo hitreje, poveča se energija, zmanjša se občutljivost  na stres in izboljša hormonsko ravnovesje.
 
 Laneno olje vsebuje največ omega 3  maščobnih kislin – približno 55 odstotkov. Priporočajo uživanje ene žlice med  obrokom. Najlaže ga uživamo tako, da olje zmešamo v jogurt, ki ga pojemo  zjutraj v mešanici s kosmiči ali pa kar samega.
 
 Arganovo olje
 V prehrani je  arganovo olje lahko bogat dodatek okusa in vitaminov. Ponavadi ga dodajamo  jedem na koncu kuhanja na sopari ali po praženju, pa tudi jedem, pripravljenim  na žaru. Pri mesu ali ribah  zadostuje nekaj kapelj. Kombinacija arganovega olja in limoninega soka je  izvrstna kot preliv za solate.
 
 To olje naj bi  pomagalo obnavljati kožo in preprečevati njeno staranje, saj vsebuje izjemne  količine vitamina E (93,7 odstotkov več kot olivno olje) in esencialnih maščobnih kislin. Pomagalo naj bi  tudi pri težavah, kot so suha koža, akne, luskavica, ekcem in gube. Ker vsebuje  80 % omega 6 maščobnih  kislin, nevtralizira proste radikale in aktivira kisik v celicah, vitamin E pa  zavira staranje ter uničuje glivice in bakterije. Arganovo olje vsebuje fitosterole, ki so še posebej  učinkoviti pri blaženju brazgotin in zdravljenju težavne kože.
 
 Njegove mono- in  polinenasičene maščobne kisline dobro delujejo pri revmatskih in  kardiovaskularnih obolenjih, nevtralizirajo proste radikale in ščitijo vezivna  tkiva, spodbujajo in aktivirajo kisik v celicah, izboljšujejo možganske  zmogljivosti ter pozitivno delujejo na jetra in prebavo. Visoka vsebnost  linolenske kisline pomaga pri uravnavanju holesterola v krvi. Dve veliki žlici  arganovega olja pokrijeta celodnevno potrebo po esencialni linolenski kislini.
 
 Kokosovo olje
 Kokosovo olje je  okusno in daje jedem specifičen okus ter pozitivno deluje na imunski sistem. To  je eno najboljših olj oz. maščob, ki ga lahko uporabimo pri kuhanju zaradi  visokega praga osmoditve in nizke oksidacije. Druga olja pri višjih  temperaturah oksidirajo; pri tem se spremeni njihova strukturna sestava in postanejo  zdravju zelo škodljiva.
 
 Vsebnost nasičenih maščob v tem olju je 93 % in spadajo  v razred zdravih nasičenih maščob, ki jih drugače imenujemo srednjeverižne  maščobne kisline. Te maščobe so lažje za presnovo, telo jih raje uporablja za  energijo, kot da bi jih skladiščilo. Med njimi prevladuje lavrična kislina (50  %), ki spodbuja delovanje imunskega sistema, deluje protivirusno,  protibakterijsko, protiglivično in antioksidativno.
 
 Dobra lastnost lavrične  kisline je tudi, da uniči slabe bakterije, ne poškoduje pa koristnih črevesnih  bakterij, ki so nujno potrebne za zdravo prebavo in črevesno floro. Kokosovo  olje uravnava ravni krvnega sladkorja, kar je koristno za ljudi z diabetesom in  tiste, ki se trudijo zmanjšati telesno težo. Pomagalo naj bi tudi pri težavah s  ščitnico in pri simptomih, povezanih z menopavzo in predmenstruralnim  sindromom. Tri do štiri jedilne žlice dnevno zagotavljajo dovolj lavrinske  kisline za krepitev imunskega sistema.
 
 Orehovo olje ...
 ... je blagega okusa  in ima prijetno aromo, odlično za začinjanje najrazličnejših jedi, tako sladkih  kot slanih. Ker je zelo občutljivo za oksidacijo, ni primerno za peko ali cvrtje;  uporabljamo ga za začinjanje in zabelo že pripravljenih jedi. Zaradi blagega  okusa in prefinjene arome ga dodajamo jedem, ki ne vsebujejo zelo aromatičnih  sestavin z močno izraženimi okusi, kot so česen, čili, močne začimbe, močan kis  in podobno. Najbolje ga je uporabljati pri kuhi zelenjave in žit.
 
 Naravno, hladno  stisnjeno orehovo olje vsebuje približno 9 odstotkov nasičenih maščobnih  kislin, 18 odstotkov enkrat nenasičenih maščobnih kislin in 68 odstotkov  nenasičenih maščobnih kislin. Med zadnjimi prevladujejo dvakrat nenasičene,  omega 6 maščobne kisline (55 odstotkov vseh maščobnih kislin), vendar je delež  trikrat nenasičene, omega 3 linolenske kisline razmeroma visok (približno 13  odstotkov vseh maščobnih kislin). Razmerje teh kislin je približno 3 : 1, kar  je podobno kot v olju konopljinih semen, s katerimi si orehovo olje deli drugo  mesto po vsebnosti omega 3 maščobnih kislin med rastlinskimi olji.
 
 Vendar potrebujemo  maščobne kisline obeh vrst, le razmerje mora biti drugačno. Zato torej jejmo  ribe, se mastimo z lanenimi in konopljinimi semeni ter z oljem obeh vrst in, ne  nazadnje, jejmo orehe, ki od vseh oreškov vsebujejo največ omega 3 linolenske  kisline, za priboljšek pa si privoščimo še orehovo hladno stisnjeno olje.
 
 Snežana Zabukovec
 
 Ko kupujemo olja,  moramo paziti, da kupimo biološko pridelana deviška ali ekstra deviška olja  brez kakršnih koli toplotnih obdelav z visokimi temperaturami ali kemikalijami.
 |