Miran.
Mirko, hvala lepa za tvoje pojasnilo, ampak trditev:" ne potrebuješ nobenega Boga" je pa čisti proizvod človeškega razuma in mislim, da je malce naivna.

Mirko:
Zapisal sem: »Ko v sebi prebudiš energijo, ki jasno vidi, zaznava, živi življenje tako kot v resnici je, potem ne potrebuješ prav nobenega Boga, nobenih rekov, ki mimogrede ne delujejo, nobenih posrednikov in nobenih biblij ali svetih spisov, takih ali drugačnih«.

Ko si v stanju kot ga opisujem zgoraj, potem nisi ločen od ničesar.
Torej tudi ne od tega kar so ljudje poimenovali Bog.
Zakaj bi potem še imel kakršnokoli potrebo po nekem Bogu?
Gre za totalno potešenost, izpolnjenost, ki ni izmišljena ali narisana, temveč je golo dejstvo.
Ko je tako stanje prisotno, o njemu nimaš predstav ampak to živiš.
Ni ločenosti. Vse skupaj je le ena sama živa celota.

Dragi Miran kaj takega so res le sanje za mnoge, ki o tem imajo predstave.
V takem primeru gre zgolj za konstrukt razuma kot sam praviš.
Ampak ko se tako stanje v resnici rodi, potem kaj takega zagotovo ni proizvod razuma.
Razliko med enim in drugim veš le takrat, ko tako spremembo zavesti v resnici doživiš.

P.S.
Upam, da je Mandela videl točno to razliko in, da je prav zaradi tega uvidel nevarnosti vseh delitev.
Njegovo življenje in dejanja kažejo, da je v sebi prebudil prav to energijo, ki ne ločuje temveč združuje.
Zgolj razumski pristop tega ne premore.
Potrebno je nekaj, kar razum presega.

Taka inteligenca, ki ne ločuje temveč povezuje, je za mene največ kar obstaja.
Dolga leta sem za njo bil nedovzeten in slep.
Tudi sam sem o njej imel le predstave, ki pa me k sreči niso potešile.
Potreboval sem izvor, ki ni namišljen temveč je resničen in živ.
S tem se je pojavil tudi pravi in ne lažni mir.
S takimi spoznanji je vse tako kot mora biti.
Nič razen mene samega se ni spremenilo.

Stanje enosti je dostopno prav vsakemu posamezniku, toda večina ljudi raje živi drugorazredno sivo povprečje, in spi v lažni varnosti znotraj omejenih ograj lastnega razuma.
Nekateri kvečjemu hipnotično prebirajo ali poslušajo kaj drugi pravijo o takih stanjih, sami pa še naprej ne naredijo niti enega samega koraka iz "varnega dvorišča zablod".

Vsakemu tistemu, ki pa ga radovednost in notranja strast ženeta, da sam razkrije silne zablode o samemu sebi in svetu ki ga obkroža, pa moj velik poklon.

Srečno.

Mirko

[ Odgovori na to | # ]