Kateri izdelki, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme (GSO), so na voljo v trgovinah in ali potrošniki te izdelke kupijo, ko jih imajo na policah, so ugotavljali avtorji študije, ki jo je naročila evropska komisija. Med desetimi članicami je bila v raziskavo vključena tudi Slovenija. 

S telefonsko anketo so izvajalci študije ugotovili, da je 65 odstotkov vprašanih Slovencev slišalo za GSO, a ne vedo, kaj je to. Pridelavi GSO v Sloveniji nasprotuje 69 odstotkov vprašanih, 40 odstotkov ve, katere so mogoče pozitivne in negativne posledice pridelave GSO.

Med pozitivnimi posledicami so našteli povečanje donosa, znanstveni napredek in večjo odpornost rastlin na škodljivce. Med negativnimi posledicami pa so izpostavili rizik bolezni, vpliv GSO na naravne rastline, porušenje naravnega ravnotežja ter manipulacijo s kmeti in potrošniki.

Da gensko spremenjene hrane nikoli ne bi kupili, je zatrdilo 73 odstotkov vprašanih, 43 odstotkov pa meni, da bi vlada morala prepovedati njihovo uporabo. Slovenci pri nakupih dajejo prednost biološko pridelani hrani, proizvodom domačega izvora in proizvodom, ki ne vsebujejo dodatkov. Starejše ljudi bolj skrbi zdravje, zato so bolj pozorni na oznake o zdravi hrani.

Vendar bi kljub temu, da imajo ljudje na splošno negativno mnenje o GSO, tovrstne izdelke velika večina kupila, če bi bili cenejši od klasične hrane. To pomeni, da je v Sloveniji po oceni avtorjev študije cena ključni dejavnik pri odločanju, ali bi kupili GSO ali ne.

Vir: slowwwenia.com