Zadeva: Osnutek predloga nebolečih državnih  ukrepov, ki ne zahtevajo posebnih finančnih sredstev, so hitro uresničljivi in učinkoviti, saj polnijo proračun ter ne znižujejo standarda navadnih državljanov (Odprto pismo oz. poziv državljanom Slovenije)

Zaradi proračunskega primanjkljaja država sprejema nepriljubljene ukrepe s katerimi je veliko ljudi nezadovoljnih, saj jim zmanjšuje že itak nizek standard.Ker država zahteva tudi prispevek upokojencev k zapolnitvi proračunske luknje, sem se odločil, da tudi jaz kot mladi upokojenec z svojim znanjem in izkušnjami poskušam predlagati ukrepe, ki bodo delno zapolnile proračunsko luknjo, nebi pa povzročile dodatno luknjo v žepih državljanov.

Vem, da se z nekaterimi predlogi ukrepov marsikdo nebo strinjal, češ da niso sistematični,pravilni ali učinkoviti.Nalašč nisem med predloge dal takšne o katerih vsi govorijo in se o njih kregajo (krizni davek,davčne blagajne,davek na nepremičnine ipd.), temveč sem se lotil ukrepov o katerih nobeden ne razmišlja, so pa zelo enostavni,poceni, hitri in kar je najbolj bistveno neboleči.Razprava o predlaganih ukrepih nas nebo še bolj razdvajala, temveč upam, da nas bo kljub težkemu času še bolj združevala.

Moj namen je, da spodbudim ljudi k razmišljanju in dopolnitvi mojih predlogov, saj več ljudi več ve, poleg tega pa želim preusmeriti energijo ljudi iz kritizerstva in malodušja h kreiranju predlogov, ki nas bodo z uzakonitvijo mogoče povlekli iz krize.Ni važno ali si mlad ali star,izobražen ali ne,zaposlen ali nezaposlen,bogat ali reven,leve ali desne opcije, temveč ali želiš dobro Sloveniji in samim državljanom in ali si pripravljen pomagati in iskati rešitve za izhod iz krize.Če znamo kritizirati in dajati predloge v gostilni,na delovnih mestih,na cesti ali doma v foteljih, zakaj tega ne povemo naglas za širšo javnost.Mogoče se bo kdo od odgovornih zamislil nad našimi razmišljanji in predlogi ter kakšnega tudi upošteval.Ali ni boljše, da smo vstajniki preko medijev, kot na ulici?

Moji predlogi za zmanjšanje proračunske luknje so:

- Centralna (zaradi transparentnosti,enakih kriterijev...) prodaja vseh nepotrebnih ali nevzdrževanih nepremičnin (stanovanja,objekti na bivših mejnih prehodih,vojaški objekti,karavle ipd.) v državni lasti ali v večinski državni lasti (družbe,kjer je država večinski lastnik oz. večinski družbenik). Odpravi naj se brezplačni prenos lastništva (npr.z države na občine,društva ipd.), ki ga zamenja kupnina po znižani vrednosti (npr.10% vrednosti). Enak ukrep bi lahko sprejeli na občinski ravni, še posebej v zadolženih občinah.

- Centralna prodaja vseh ne nujno potrebnih državnih premičnin (predragi,premalo varčni ali za vzdrževanje predragi avtomobili;plovila,avion,pisarniška oprema, umetniške slike...). Tudi ta ukrep bi lahko sprejeli na občinski ravni.Država in občine imajo po pisarnah (ali sploh obstoja zbirna evidenca?)vsaj 10.000 slik, kar ob povprečni vrednosti 100 EUR pomeni 1 milion EUR.

- Prodaja terjatev do državnih (pretežno davčnih) dolžnikov. Če lahko družba v stečaju prodaja svoje terjatve, zakaj jih nebi tudi država, posebej če gre za slabe ali neizterljive terjatve. Ali ni boljše, da država dobi 30% realnega denarja (in ga takoj koristno uporabi za zagon gospodarstva), kot pa da sanja o nikoli dobljenih 100%.Svoje vprašljive terjatve naj prodajo tudi občine in družbe v pretežni državni lasti ali občinski lasti.

- Centralna nabava za vsa ministrstva za nakupe ali pogodbe visokih vrednosti (npr.nad 50.000 EUR) oz.vsaj sopodpis uslužbenca centralne nabave ali medsektorske komisije, da bodo nabave ali naročila storitev transparentni in kontrolirani oz.na osnovi enakih kriterijev.Tudi na nivoju občine se lahko centralizira nabava za občino in vse javne zavode, ki so v občinski lasti.

- Zmanjša naj se število dobaviteljev,poslovnih partnerjev,svetovalcev ipd., z njimi pa naj se na osnovi aneksov k pogodbam dogovorijo novi oz.boljši pogoji za državo ali občino (večji rabat ali nižja cena, daljši plačilni pogoji ipd.) že zaradi spremenjenih pogojev poslovanja (gospodarska kriza) ali večjih nabavnih količin, zaradi zmanjšanja dobaviteljev istih artiklov.

- Standardizacija na vseh področjih dela (informatika, vozni park...).Ni logično npr.da DURS in AJPES nimata enakega oz.kompatibilnega informacijskega sistema in da podjetja oz.podjetniki morajo pošiljati na obe strani različne izvedbe letnih poslovnih rezultatov.Zaradi nestandardizacije so dražja tudi vzdrževanja, rezervni deli,nadgradnje,programska oprema, inštrukcije oz.usposabljanja ipd.Če pa bi država imela enak informacijski sistem oz.računalnike standardizirane, bi bile že samo nabave cenejše oz.rabati večji,zaradi večjih količin.

- Uskladi naj se med ministrstvi vrednost pogodb o svetovanju (pravnem,ekonomskem ipd.), še posebej če gre za pavšale ali urne postavke.Istočasno naj se preveri zakaj takšna dela ne opravljajo redno zaposleni in ali ne odstopajo urne postavke zunanjih sodelavcev abnormalno napram urnim postavkam notranjih zaposlenih.Zaradi transparentnosti naj se ti podatki tudi letno objavljajo.

- Zmanjšajo naj se vse ugodnosti (stroški avtomobila,telefonije,stanovanja ipd.) oz.povečajo zneski soudeležbe za zaposlene v javni upravi in v državnih družbah ter zavodih.Plačilo prevoza na delo naj se omeji npr.na 30 km.

- Zmanjša oz.limitira naj se vrednost ekonomske propagade in reprezetance v javni upravi in vseh družbah v državni lastnini na 60% lanskoletne.    

- Država naj dobi ugodne kredite za zagon gospodarstva iz bank, kjer ima svoje depozite.Če banke ne bodo na to pripravljene, naj se depoziti postopno oz.ob iztekih pogodb prenesejo v druge banke, ki se bodo strinjale s pogojem kredita na osnovi depozita.

- Država naj vpelje penale in dodatne garancije, če družbe ne realizirajo ciljev iz elaboratov, za katere so dobile državni ali evropski denar.Po Sloveniji so se npr.zgradili hostli, ki so stali več kot milion EUR, danes pa ne poslujejo ali imajo do 15 % zasedenost.Podobno so se v preteklosti gradili dijaški domovi, samo zato, da se od države dobi denar.Nihče pa ni kontroliral doseganje ciljev iz elaboratov, pravtako pa nihče ni bil sankcioniran za nedoseganje.

- Delna legalizacija črnih gradenj z plačilom zneska, ki je npr.enak 10% vrednosti nepremičnine po GURS-u.Polovica zneska pridobljenega po tej osnovi naj bi šla v državni proračun,polovična pa v občinski, da se poveča učinkovitost ugotavljanja črnih gradenj.

- Delna in začasna oprostitev (stroški izterjav,obresti,del glavnice-npr.10-20%) starega davčnega dolga, pod pogojem poravnave dolga v roku pol leta oz.do polletja 2014.Objava davčnih dolžnikov ni bila preveč učinkovita in je potrebno poiskati nove poti izterjave.Če podjetja ali podjetniki vidijo kakšno korist (zato je predlog odpisa tudi dela glavnice), si bodo tudi sposodili denar za plačilo starega davčnega dolga.V nasprotnem pa bodo zaradi prevelikega davčnega dolga čakali na zastaranje dolga ali svoj stečaj ali prisilno poravnavo.

- Strogo sankcioniranje družb, ki ne oddajajo zaključnih računov, ki nimajo odprtega transakcijskega računa ali namerno nimajo direktorja, temveč le prokurista.Če je res takšnih družb cca.15.000 in bi vsaka morala plačati za posamezni prekršek npr.1.000 EUR, bi to pomenilo 15 milionov EUR ali več, ker bi nekatere družbe bile kaznovane za vse tri navedene prekrške.

- Bistveno povečevanje kazni za ponovne prestopnike na vseh področjih,še posebej pa na področju gospodarstva (davčne utaje,neplačevanje davkov in prispevkov...).

- Znižanje in vezava plače direktorjev in vodstvenih kadrov državnih družb in zavodov na planirane pozitivne poslovne rezultate (npr.če ima bolnica izgubo, se direktorju poračuna plača za poslovno leto in mora vrniti npr.do 20% plače;v drugi varianti direktor dobiva 80 % plače in poračun v višini 20% ob pozitivnih rezultatih).
Podobno bi morali vezati plače županov in podžupanov ter vodstvenih kadrov občine na merljive cilje (pozitivno poslovanje občine,zmanjšanje izgube,zmanjšanje nezaposlenosti zaradi ustvarjanja ugodnih pogojev za poslovanje podjetnikov ipd).Če bi npr.vseh 200 občin ustvarilo pogoje za zaposlitev 100 ljudi (kar sploh ni veliko!!!), bi našlo zaposlitev 20.000 nezaposlenih!!!

- Izdelava sistema ugotavljanja družb, kjer je možen stečaj ali prisilna poravnava (javna objava podkapitaliziranih družb oz.kapitalske ustreznosti družb, poleg navedbe časa in skupne višine blokade transakcijskega računa).Rizične družbe mora inšpekcija DURS in drugi inšpektorati prioritetno in večkratno obravnavati, da se sproti plačujejo davki in prispevki ter da ne pride do prepoznega stečaja in velikega oškodovanja države, kot upnika. Na takšen način  nebi bili možni večmilijonski davčni dolžniki.V ta namen naj imajo davčne uprave »super inšpektorje« oz.inšpektorje za najtežje primere, ki se ukvarjajo samo z velikimi možnimi davčnimi utajami,družbami iz davčnih oaz,velikimi prekrški oz.oškodovanji,slamnatimi podjetji,veriženji ipd. in ki so zato tudi boljše plačani, kot inšpektorji za manj zahtevne zadeve.Občani so zelo alergični na kaznovanje samo malih prestopnikov, medtem ko so veliki prestopniki večinoma nedotakljivi.

- Stroške začetka stečaja mora pod kazensko odgovornostjo plačati direktor družbe in ne v skrajnem primeru upniki, kar bo zmanjšalo število slamnatih direktorjev, saj jih bodo na to opozarjali na VEM točkah in pri notarjih.

- Kazenska odgovornost direktorjev družb v stečaju naj se iz enega leta spremeni na 10 let oz.na čas, ki je enak času zakonsko potrebnega shranjevanja dokumentacije družbe.Trenutno direktorji družb v stečaju z izogibanjem predaje popolne dokumentacije hitro izkoristijo enoletni rok in njihove poslovne goljufije zastarajo oz.jih stečajni upravitelji ne morejo kazensko preganjati.

- Ukinitev sejnin in nagrad za vse družbe, ki so v pretežni državni lasti za čas krize.Drugače naj se z razpisi poiščejo ljudje, ki so pripravljeni brezplačno oz.častno opravljati funkcije.

- V vseh  neprivatnih družbah in javni upravi naj se en dan solidarnostno dela za reševanje krize.Če se je včasih z entuzijazmom solidarno in udarniško delalo,zakaj danes nebi vsaj poizkusili.

- Z javnim razpisom naj se poiščejo upokojeni krizni menagerji, ki bi ob pokojnini dodatno za znesek npr.povprečne slovenske plače bili pripravljeni voditi,svetovati ali sodelovati pri vodenju problematičnih družb.

- Vsi plačani nadzorniki družb, se morajo zavarovati (ali dati garancijo) do vrednosti npr.najmanj 100.000 EUR za primer, če bo zaradi njihovega slabega nadzora prišlo do stečaja ,prisilne poravnave,ali oškodovanja družb.

- Vsi lastniki,direktorji in prokuristi družb, se pravtako morajo zavarovati (ali dati garancijo) do vrednosti npr.najmanj 100.000 EUR za primer, če bo zaradi njihovega slabega vodenja družbe prišlo do stečaja,prisilne poravnave, ali oškodovanja družb.Na ta način se nebi več tako množično ustanavljale slamnate družbe, poleg tega pa nebi isti posamezniki bili direktorji ali prokuristi v številnih družbah.

- Poveča naj se ustanovitveni kapital za gospodarske družbe od sedanjih 7.500 EUR na 15.000 EUR. Ta denar mora biti na transakcijskem računu družbe vsaj eno leto oz.se lahko porablja le za plačilo davkov in prispevkov. S tem ukrepom dobimo resnejše družbe in onemogočamo mahinacije s takojšnjim dvigom denarja in ustanovitvijo novih (ponavadi slamnatih) družb.

- Spremeni naj se inštitut osebnega stečaja, ker ni logično, da so nekateri samostojni podjetniki dolžni več milionov EUR (pretežno državi) in so brez premoženja.V osebni stečaj lahko gre oseba, ki ima dolgov največ do zneska 100.000 EUR, v kolikor nima premoženja za poplačilo upnikov.

- Obsojenim zaradi gospodarskega kriminala naj se vzame osebno in družinsko premoženje za poplačilo upnikov (prednost pri poplačilu naj ima država),plačajo naj tudi »kazenski davek« v višini 10% zneska oškodovanja, bivanje v zaporu pa naj se zaračunava.Njihovo družbeno koristno delo naj se omeji, traja pa naj najmanj dvakratno dobo zapora,kot včasih če nisi želel služiti vojske.Ali ni boljše, da namesto kriznega davka za vse občane, uvedemo »kazenski davek« samo za nepoštene.

Razmislite o mojih predlogih, jih skupaj s svojimi prijatelji preko socialnih omrežij dopolnite ali popravite, da z skupnimi močmi naredimo nekaj za boljši jutri.

mag.Aleksander Jug dipl.oec.
Tolsti vrh 2/e
2390 RAVNE NA KOROŠKEM
041232173, aleksander.jug.sp@gmail.com