Razmere v Krajinskem parku Strunjan (KPS), eni najpomembnejših naravovarstvenih oaz na Obali, so vse slabše. V piranski enoti Zavoda RS za varstvo narave so kot začasni upravljalci parka na zahtevo ministrstva za okolje in prostor (MOP) pred nekaj tedni izdelali izčrpno oceno stanja v KPS in ugotovili, da je to zaradi močne obremenjenosti z obiskovalci, avtomobili, plovili in črnimi gradnjami skrb vzbujajoče.

Več kot sto terenskih ogledov KPS v minulem letu je naravovarstvenike prepričalo, da je zaradi vsakdanjih kršitev v krajinskem parku in neustreznega nadzora nad temi kršitvami onemogočeno uresničevanje varstvenih ciljev parka, ki že leta zaman čaka na pravega upravljalca.

Degradacija parka
Degradacija parka je zaradi neurejenih pešpoti in mirujočega prometa, številnih na črno postavljenih objektov in odloženih kosovnih odpadkov ter zaradi dotrajanosti druge infrastrukture vse bolj očitna, učinkovito ukrepanje pa zgolj posvetna želja. »V Mesečevem zalivu so denimo prepovedani plovba na motorni pogon, sidranje, ribolov in potapljanje, a so te dejavnosti kljub temu v sezoni del vsakdana.

Pristojne službe (pomorska policija in uprava za pomorstvo) pa ne morejo zagotavljati konstantnega nadzora,« je povedal Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda RS za varstvo narave. »Uredba Vlade RS, ki je leta 2004 zavarovala KPS, sama od sebe ne more urediti razmer v parku. Država bi morala biti bolj aktivna pri reševanju problematike KPS,« je dejal Turk. »Upam pa si trditi, da je večina zaznanih problemov povezanih z delovanjem pristojnih služb.«

Na MOP, kjer že leta nerazumno odlašajo z razpisom koncesije za upravljalca, so že pred časom napovedali, da bodo pravega skrbnika KPS poiskali še letos. Med njegovimi nalogami bosta poleg organizacije ustreznega naravovarstvenega nadzora tudi spodbujanje učinkovitejšega ukrepanja občinskih in državnih inšpekcijskih služb, je bil prepričan Turk.

Neučinkovitost nadzora
V Mesečevem zalivu je lani sidralo kar 140 plovil, ki močno ogrožajo zaščitene vrste na morskem dnu. Kljub temu so policisti lani izrekli le tri kazni, leto prej pa 20. »Razlog za zmanjšanje nadzora na tem območju je sprememba prioritet policije, saj je zdaj na prvem mestu varovanje državne meje v Piranskem zalivu,« so nam pojasnili na koprski policijski upravi. Čeprav so na upravi za pomorstvo, ki prav tako bdi nad kršitvami zakona o varovanju narave, lani izrekli okoli 70 opozoril sidrajočim prekrškarjem, jih to ni pregnalo.

Prav tako so neučinkovite redarske službe pri reševanju problemov s parkiranjem na zaščitenih območjih. Po besedah Bogdana Pajka, v.d. predstojnika urada piranske občine za inšpekcijo in redarstvo, redarji niso pristojni za ukrepanje na površinah, ki niso javne. »V skladu z zakonom bi moralo biti nadzorstvo urejeno kot v Krajinskem parku Sečoveljske soline, kjer imajo upravljalca in svojega nadzornika s pooblastili za ukrepanje.«

Do takrat naj bi bile za ukrepanje na območju krajinskega parka pristojne državne inšpekcije, ki pa nam na vprašanja o številu uvedenih inšpekcijskih postopkov v KPS ter o delitvi pristojnosti in odgovornosti še niso uspele odgovoriti.

Obiskovalci strunjanskega krajinskega parka si velikokrat sami utirajo sprehajalne poti v parku in tako ogrožajo različne habitatne tipe. Zato je zlasti prizadeta specifična vegetacija dveh naravnih rezervatov v parku, laguna Stjuža s solinami in območje klifa.

»Nujno je treba urediti obstoječe poti v parku. Stanje ni nesprejemljivo le s stališča varstva narave, ampak predstavlja tudi grožnjo za varnost obiskovalcev,« so v oceni stanja, ki je že šla na MOP, zapisali v zavodu.

Vir: dnevnik.si