|  Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred   uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je   danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko,   imajo popolnoma prav. 
 S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer   najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega   ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega   mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano   mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko.
 
 Tisočletja je   bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek   homogenizacije spremenil v vir bolezni.Homogenizirano mleko preprečuje prehitro   ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je   homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se   pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri   odraslih, ampak tudi pri otrocih.
 
 Odziv mlekarske industrije na to je bila   ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so   vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane.   Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za  poapnenje žil so takrat   pripisovali predvsem maslu.
 
 Med maslom in   homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim   postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te   membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima   usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno   priporočajo pitje polnomastnega mleka.
 
 Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in   prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok   želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z   vidika varnosti. Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove   Enciklopedije tehnične kemije (3.izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih   proizvodih.
 
 Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako   disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini   tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške. Maščobne   kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo   na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih   skladiščenja maščoba ne izloči.
 
 Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo   mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s tribatno črpalko z veliko   hitrostjo potiska skozi ozko režo. Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice   raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še   držijo skupaj podobno verižici biserov..
 
 Na posamezne maščobne kroglice   razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se   uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale   maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se   stabilizira.
 
 Postopek je   videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki   je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3   membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po   homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v   obliki kazein-kalciumfosfatnih micel.
 
 Naš organizem novo nastale kombinacije   (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo   izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga,   zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija.
 
 Poleg tega   stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih   kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane   maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane   maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta
 encim začne delovati na tkivo v   človeku in ga poškoduje.
 
 Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar   današnjega časa.
 
 Spomnimo se samo na napise na   embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo   dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega.   Sveže kravje mleko je zdravo, nima pa skoraj nič skupnega z mlekom, ki priteče   iz tetrapaka. Sveže pomolzeno mleko deluje v telesu bazično. Pasterizirano,   sterilizirano, homogenizirano mleko pa v telesu ustvarja kislo reakcijo.
 
 Naše   kosti so nekakšna banka našega telesa in shranijo okoli 99% kalcija, 85%   fosforja in 60% magnezija. Ko so ravni mineralov v krvi nizke, osteoklasti v   kosteh razpadejo, izločijo te minerale in jih odložijo v kri. Prekomerno   uživanje živalskih beljakovin povečuje potrebo po kalciju za nevtralizacijo   kislin, ki nastajajo pri prebavi živalskih beljakovin.
 
 To   nakazuje na to, da uživanje obdelanega (pasteriziranega ali homogeniziranega)   mleka uničuje kosti med samim prebavljanjem – kar je ravno nasprotno od tistega,   kar nam že več generacij sporočajo interesne skupine za   mleko, ministrstvo za zdravje, za kmetijstvo in druge   javne službe.
 
 Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot   cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa   bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki   bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo   lastnosti naravnega mleka.
 
 Na pragu   novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih načinih   predelave mleka.
 
 Nekoč so pri   molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji   bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od   slabega. Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne   naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje   tisočletje.
 
 Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji   komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin   narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak   naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne   mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za   razgradnjo mlečnega sladkorja.
 
 Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno   mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso   uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še   nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in   katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi   mikroorganizmi. Tega mleka, ki je   resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče   kupiti. Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani   izdelki.
 
 Izgovori, da ni dovolj dokazov o škodljivosti mleka na osnovi   epidemioloških študij, so pesek v oči. Ali mora res najprej zboleti na  milijone   ljudi, da bi bila škodljivost dokazana. Vse življenje nam govorijo naj pijemo   veliko mleka, da bomo imeli močne zobe in kosti.
 
 Zanimivo je, da   imajo denimo ZDA najvišjo porabo mlečnih izdelkov na svetu, obenem pa tudi   največjo pogostost zlomov kosti in osteoporoze. Nerazumljivo je, da   živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah,   ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila.
 
 Že preprost poskus s   podganami, ko bi eno skupino hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s   homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi   nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha   homogenizirati.
 
 Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan   za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo   obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten   dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih   sestavin nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš   organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden   pride na tržišče.
 
 (vir- Maja   Tomkiewicz-Vouk. dipl. ing. kem. teh.; vsi-zdravi.org; članek Sanje Lončar Po   jutru se dan pozna)
 | 
            
Homogenizirano mleko - Počasni ubijalec
Prispeval/a: cefizelj dne ponedeljek, 8. marec 2010 @ 20:45 CET
lp cefizelj
Nehomogenizirano mleko - še malo bolj počasnejši ubijalec
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 8. marec 2010 @ 20:53 CET
Nehomogenizirano mleko - še malo bolj počasnejši ubijalec
Prispeval/a: cefizelj dne torek, 9. marec 2010 @ 11:08 CET
lp cefizelj