Ministrstvo za okolje in prostora v letu 2009 planira odstrel 70 medvedov in 10 volkov. Svoj predlog razlaga s tem, da je medvedov in volkov preveč, da povzročajo veliko škodo in ogrožajo ljudi. Medvedje naj bi v letu 2008 povzročili za približno 180.000, volkovi pa za približno 270.000 evrov škode.

Še bolj neusmiljen predlog ima Kmetijsko-gozdarska zbornica, saj predlaga odstrel kar 100 medvedov in 30 volkov. Po mnenju te zbornice delajo oboji namreč vse večjo škodo, to pa vse bolj ogroža gospodarnost nekaterih kmetij na hribovitih območjih in na Krasu.

Očitno je torej, da se tudi v letu 2009 pripravlja pravi pokol medvedov in tudi že volkov. Čeprav sta obe živalski vrsti zaradi svoje ogroženosti mednarodno pravno zavarovani, to ne preprečuje, da ne bi slovenski državni organi vsako leto predlagali oziroma odredili odstrel večjega števila medvedov, ki ga potem z morjenjem uresničijo lovci, torej tisti, ki zase trdijo, da skrbijo za ohranjanje narave in živali.

Kako država s pokolom medvedov skrbi za ohranjanje naravnega bogastva, kar je njena ustavna dolžnost, ni jasno. V nekaj več kot desetih letih je Slovenija pomorila več kot 1.000 medvedov. Ni čudno, da je zdaj medvedov občutno manj, kot že ves čas trdi Zavod za gozdove, saj je iz zadnjih raziskav razvidno, da jih je samo še kakšnih 400. Kdaj bo prišla na vrsto tretja žival iz vrste ogroženih zveri, to je ris, pa bomo še videli.

Medvedi in volkovi naj bi torej povzročali veliko škodo, v letu 2008 medvedi, kot že navedeno, za približno 180.000 in volkovi za približno 270.000 evrov. Na prvi pogled sta to res veliki številki, toda ko ju primerjamo z nekaterimi drugimi, vidimo, da sta pravzaprav banalni.

Če vemo, da je uprava delno državne zavarovalnice Triglav v letu 2006 imela za okoli 900.000 evrov prejemkov, da številni direktorji državnih oziroma delno državnih podjetji na leto zaslužijo več kot 100.000, nekateri pa celo več kot 200.000 evrov, da se obeta nekdanjemu direktorju NLB kot nagrada za petletno vodenje banke kar milijon evrov, da je uprava te banke imela v letu 2007 več milijonov evrov raznih prejemkov, je škoda, ki jo povzročajo velike zveri, zanemarljiva.

In to škodo poveličevati v javnosti, je do živali nepošteno pa tudi absurdno in nevredno kulturne ter civilizirane države, za kakršno se Slovenija ima. Še posebej tudi zaradi tega, ker imajo oškodovanci pravico do odškodnine. Nekateri trdijo, da nastaja zaradi divjadi vse večja škoda in da zaradi tega številni opuščajo kmetovanje, zaradi česar se pridelovalne površine zaraščajo.

Ker človeštvo potrebuje velike površine gozdov, da bi lahko ti vsrkali CO2, pa je takšno zaraščanje pravzaprav zelo dobrodošlo. Površine, na katerih pridelujejo hrano za živino, bi bilo treba zato opustiti in pustiti, da jih preraste gozd. Tako bi lahko ta gozd vsrkal velike količine CO2-ja in tako zmanjšal negativno delovanje tople grede.

Seveda bi bila takšna sprememba koristna še zaradi drugih razlogov, saj bi se z odpravo živinoreje izboljšalo okolje, številne civilizacijske bolezni, ki so posledica uživanja mesa, pa bi izginile oziroma bi jih bilo manj. Seveda ob opustitvi živinoreje tudi pomanjkanje hrane ne bi bilo problem, če vemo, da je za en kilogram govedine potrebne približno 10 kg rastlinske hrane.

Tudi habitat velikih zveri in seveda tudi drugih prostoživečih živali bi se s tem občutno izboljšal, to pa bi ugodno vplivalo na naravno ravnovesje, še posebej, če bi opustili tudi lov. In kako odstrel vpliva na medvede? V povezavi s tem je zanimiva študija iz Kanade, ki je pokazala, da lov povečuje število črnih medvedov. Ugotovili so namreč, da tam, kjer medvede lovijo, preživi več mladih živali, poleg tega pa je večje tudi število mladičev na samico.

To pa se sklada z dokazano ugotovitvijo, da lov na živali povečuje število le-teh, saj se vrsta pred iztrebljenjem brani tudi s povečano nataliteto. Kako pa lov na črne medvede vpliva na konflikte med ljudmi in medvedi, so raziskovali v ZDA in Kanadi. Raziskovalci so želeli poiskati tiste dejavnike, ki zmanjšujejo število spornih situacij med človekom in medvedom.

Prva hipoteza je bil lov. V nekaterih zveznih državah so zato povečali odstrel medvedov. Druga hipoteza je bil program izobraževanja prebivalcev o pravilnem ravnanju z medvedi … In kakšni so bili rezultati? Tam, kjer so povečali odstrel, so se težave le še povečale. Številni so pričakovali, da bo zaradi manjšega števila medvedov tudi manj konfliktov, vendar se je zgodilo ravno obratno.

Tam, kjer so uvedli program izobraževanja ljudi o sobivanju z medvedi, pa se je število konfliktov drastično zmanjšalo. Ker naravne zakonitosti delujejo enako tako pri črnih kot pri rjavih medvedih, je jasno, da zgornji izsledki veljajo tudi za medveda v Sloveniji, pa tudi glede volka lahko domnevamo, da je podobno. In ker mora država po uradni dolžnosti poznati prej omenjeni študiji, je nerazumljivo, da ju pri ravnanju z medvedi in volkovi večinoma ne upošteva.

Kot ni potreben odstrel medvedov in volkov, saj obstajajo druga sredstva za preprečevanje »konfliktov« (odlov, plašenje, zavarovanje premoženja, odškodnine, izobraževanje lokalnega prebivalstva, opustitev reje drobnice ...), tudi lov na splošno ni potreben.

To dokazuje npr. kanton Ženeva, kjer so lov prepovedali že pred približno tridesetimi leti in ni kakšnih posebnih problemov z naravnim ravnotežjem, pa tudi škode so primerljive s tistimi deli, v katerih lovijo. Kanton Ženeva je pomemben tudi zato, ker demantira trditve lovcev in predstavnikov države, da naravni zakoni v kulturni krajini ne morejo delovati.

Narava lahko sama uravnava število medvedov in volkov, samo priložnost za to ji je treba dati. In ji pri tem tudi pomagati. Bolj ali manj očitno je, da so medvedi in volkovi žrtve napačne državne politike. Ali so žrtev napačne državne politike, temelječe na odstrelu, tudi lokalni prebivalci? Kajti oni so tisti, ki v največji meri občutijo negativne posledice napačne politike.

Vlado Began, varuh pravic živali pri društvu
Vir: www.osvoboditev-zivali.org