Narava nam tudi letos ni prizanesla, saj je povzročila kar precej škode, ko so po različnih delih sveta divjala neurja, poplave, požari, potresi, suša in druge naravne katastrofe, ki so terjale veliko človeških življenj in razdejale okolico. Za vas smo izbrali nekaj najbolj odmevnih.

1.Bangladeški cikloni
Bangladeš je ena izmed najbolj poseljenih azijskih držav, saj na kvadratnem kilometru živi kar 2639 prebivalcev. Zato je bilo 15. novembra, ko se je nad državo zgrnil ciklon Sid, pričakovati hude posledice.

V naravni nesreči je življenje izgubilo več kot tisoč oseb, več kot pol milijona ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Kljub temu, pa je bil ciklon, ki je Bangladeš prizadel leta 1991, še hujši, saj je terjal življenja 140 tisočih oseb.

2.Poplave v Mehiki
Naravna nesreča je za bogato državo kot so ZDA neprijetnost. A za revno državo kot je Mehika, predstavlja človeško katastrofo. Poplave so konec oktobra in v začetku novembra prizadele južni del države. Voda je pokrila skoraj osemdeset odstotkov ozemlja mehiških državic Tabasco in Chiapas in tako prizadela milijon ljudi. Ali kot je brez olepšav opisal mehiški predsednik Felipe Calderon: »To je ena najhujših naravnih katastrof v zgodovini države.«

3.Orkan Feliks
Orkan Feliks je 4. septembra, ko je s hitrostjo 260 kilometrov na uro udaril na obalo Nikaragve, dosegel najvišjo stopnjo nevarnosti. Pustošil je še po Hondurasu in Karibskih otokih. V neurju je življenje izgubila 101 oseba, največjo gmotno škodo pa so utrpele obmorske vasi v Hondurasu, ki jih je orkan tako rekoč izbrisal iz sveta. Škoda bi bila še večje, če bi orkan pustošil po bolj naseljenih predelih, tako pa je na srečo v veliki meri prizadel le gozdnate površine.

4.Indonezijski blatni vulkan
Nekontrolirano bruhanje blatu v indonezijskem mestu Surabaya je spominjalo na prizor iz grozljivke. Problem se je nastal na začetku meseca maja, ko je blato začelo »uhajati« iz luknje, ki so jo zvrtali, da bi napeljali plinovod. Za projekt odgovorno podjetje je rešitev videlo v zalitju luknje s cementom, kar je povzročilo, da je blato kot gejzir izbruhnilo v širni okolici. Do oktobra je blato na plano vrelo s hitrostjo nekaj manj kot pet tisoč kubičnih metrov na dan in »potopilo« sosednje vasi in tovarne, ter prisililo okoli deset tisoč ljudi, da si poiščejo nov dom.

5.Poplave v južni Aziji
Veliko področje, kjer živi več milijard ljudi, se vsako leto spopada s problemom preveč ali premalo vode. Letos se je s preobilico, saj je nenormalno monsunsko deževje v severni Indiji, Nepalu, Butanu in Bangladešu julija in avgusta povzročilo najhujše poplave na svetu. Do sredine avgusta se je iz regije odselilo 30 milijonov ljudi, več kot dva tisoč pa jih je izgubilo življenje. Nesreča je po ocenah Unicefa povzročila za 120 milijonov dolarjev škode.

6.Poplave v Severni Koreji
Avgusta letos so poplave prizadele tudi južni predel Severne Koreje in vzele življenje okoli 400 ljudi. Bolj kot očitna škoda pa bodo hujše posledice predvsem za kmete, ki so se že pred katastrofo spopadali z revščino in lakoto. Po poročilu Svetovnega programa za hrano je bilo s poplavami namreč uničenih okoli 450 ton žitnih pridelkov.

7.Potres v Peruju
Čeprav se Zemlja letos ni pretirano tresla, pa se je enkrat samkrat kar precej. Z močjo 8. stopnje po Rihtarjevi lestvici je 15. avgusta potres skoraj v celoti uničil perujsko mesto Pisco. Umrlo je 500 ljudi, ranjenih je bilo 1366, skupno pa je bilo uničenih kar petdeset tisoč domov. Največ smrtnih žrtev je terjala porušena katedrala, v kateri se je v času nesreče odvijala maša.

8.Gozdni požari v Grčiji
To je bilo leto, ko je gorela Grčija. Vročinski valovi, ki so ozračje ogreli tudi do 40 stopinj Celzija, in dolgotrajna suša so sredozemsko državo meseca junija, julija in avgusta spremenili v slamo. Najhujši požari, ki so terjali življenje sedemdesetih ljudi, so meseca avgusta pustošili po Peloponezu, polotoku Atika in otoku Evbeja. Ogenj je požgal več kot dvesto tisoč hektarjev površine.

9.Poplave na Kitajskem
Poplave so bile včasih pogost in katastrofalen del življenja mokrega južnega dela Kitajske, kjer je reka Jangce spomladi redno prestopila bregove. Proti poplavne ureditve in ekonomska rast so v zadnjih letih sicer omilile rušilno moč poplav, vendar vode nikoli zares ne moreš ustaviti. Zato so junija reke zaradi ogromnih količin padavin ponovno poplavljale in vzela 60 življenj, pol milijona ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Škodo so ocenili na 400 milijonov dolarjev.

10.Suša v jugovzhodnem delu ZDA
Po navadi zeleno Georgio in sosednje države je prizadela ena najhujših suš v zgodovini. Eno najhitreje rastočih ameriških mest Atlanta je tako imela v nekem trenutku le še za tri mesece zaloge vode. Zaradi pomanjkanja vode so se med seboj sprle tri zvezne države – Florida, Georgia in Alabama. Strokovnjaki zato opozarjajo, da ne bo energija ali nafta tisto, kar bo zaustavilo ameriško gospodarsko rast, ampak življenjsko pomembna tekočina.

Vir: dnevnik.si