Sodobna vera v napredek skriva v sebi dobršno merico ironije.  Medtem ko menimo, da je sodobni način upravljanja s stvarmi napreden, torej boljši, zapostavljamo preteklost in njene vrline.

Ta obči in nenavaden način razmišljanja, se je razvil iz podobno razširjenega prepričanja, da je človeška zgodovina ravna linija, ki vodi do nas. Tovrstna samohvala je lahko v danem trenutku usodna.
Industrijski način življenja sloni na pospešeni uporabi neobnovljivih virov energije, kar se tepe s krutimi geološkimi dejstvi. Obstaja meja, koliko lahko še iztisnemo iz planeta, preden ga izčrpamo do konca.

Kmetijstvo, temelj človeškega obstoja v skorajda vseh družbah sveta, ponuja ostro lekcijo. Splošno velja, da je industrijsko kmetijstvo napredno, v primerjavi s katero koli alternativo.

Obdobje industrijskega pristopa h kmetijstvu, torej uporaba strojev s pogonom na fosilna goriva kot nadomestilo za človeške roke in živalsko vprego ter kemikalije iz fosilnih goriv kot nadomestek za naravne cikle, se bliža svojemu koncu. Pričamo novi kmetijski revoluciji.

Priznati moramo, da se sodobno industrijsko kmetijstvo ne zmore kosati z alternativami.
Industrijsko kmetovanje sledi ekstremnemu primeru izločljivega modela; rastline hranila, ki jih potrebujejo, dobijo iz umetnih gnojil, proizvedenih iz naravnih plinov in ostalih neobnovljivih virov; dodatno jih prevažamo na oddaljene trge.
Ta enosmerni proces poveča dobiček le kratkočasno in dolgoročno poškoduje zemljo, onesnažuje lokalne ekosisteme, zastruplja vodo, itn. V svetu, ki se sooča s pomanjkanjem virov energije, je taka ekstravaganta uporaba fosilnih goriv popoln recept za propad.

Taisti model si bo potrebno pogledati bližje, ko se bomo morali zares soočiti z nedelujočimi in razširjenimi navadami industrijskega sveta s hitro pojemajočo in poceni energijo iz fosilnih goriv.