Vsak dan hodimo po cesti in gledamo levo, desno, naravnost, včasih se še obrnemo in pogledamo nazaj. Sploh ni pomembno zakaj. Vzrokov za gledanje je več, kakor je veliko ljudi, z različnimi željami. Koliko vplivajo čustva na to, kar imamo radi, toliko je tudi odvisno od tega kaj gledamo. Če imamo v srcu mir in ljubezen, radi gledamo lepe stvari, ki so naravne in od narave: ljudi, živali, rastline. Radi gledamo barve narave in čudovitost stvarjenja in harmonijo usklajenosti vsega kar je del tega sveta. Gibanje, doživljanje, zaznavanje in čustvovanje. Vse to je narava, kot je človek del narave.

Kaj je lepo? Lepo je kar je prijetno na pogled. Lepo po modi oblečena ženska, po točno določenih družbeno sprejetih telesnih merah, žival, ki je po možnosti čimbolj redka in eksotična, rastlina, ki je nenavadna....

Kaj res? To vidimo z očmi, ki jih ima naše telo, nadalje lahko slišimo tudi lepo govorjenje ljubimca, ki govori o prihodnosti, o trajni sreči in ljubezni, ki jo obljublja mlademu dekletu. Mnogi se naudušujejo in pravijo kako je to lepo, ko vidijo otroka, ki je lepo »vzgojen« in je pri miru in tiho, ter naredi vse, kar se mu reče na naučen in privzgojen način.

Mnogo je tudi ljudi, ko radi gledajo krute stvari, trpljenje sočloveka, bolezni, radi se pogovarjajo o tragedijah, s katerimi so se drugi srečali, radi berejo dnevno časopisje, kjer pišejo le nesreče, prevare, sovraštva, nasilje ter vse, kar je slabega in negativnega. Res, radi negativnosti prenašajo naprej in širijo čustva, ki ranijo ali želijo raniti površinskega človeka. Kaj je temu namen? Kaj razmišljajo in zakaj to delajo? Morda imajo potrebo, da se jim adrenalinsko vspodbudi v telesu določeno čustvo, od katerega so »odvisni« in navajeni, saj živijo življenje drugih ljudi.

Žalostno je videti in razumeti, da človek, ki je najbolj razvito bitje na planetu resnično vidi le to, kar hoče, kar so mu drugi rekli, naj vidi in čustvuje na način, ki so mu rekli, da je pravilen. Tak človek ne živi svojega življenja ampak življenje nekoga drugega, ki mu želi ugajati. Kje ima človek lastno identiteto, da vidi stvari, ki mu pripadajo, da jih vidi kot najbolj razvito bitje na Zemlji? Zakaj človek ne razvije sposobnosti, ki jih ima in čuti s srcem lepoto življenja in stvarjenja, katerega del je on sam?

Popoln človek uporablja vsa čutila, ki jih ima in čuti in vidi s srcem in bitjem, ki ga nosi v sebi. Človek je tudi nagonsko bitje, mnogokrat se zaradi lastnega duhovnega hendikepa obnaša človek slabše kot žival.

Zaustaviti je treba bolezen, rane, negotovosti in bolečine, ki so bile v človeku toliko let njegovega razvoja. Človek – človeško telo ni le fizično ampak tudi duhovno, ki ima večje sposobnosti in potenciale za zaznavanje in čutenje živlljenja, katerega živi. Vsa znanja nosimo v sebi in ne v dnevnem časopisju, TV in sosedskih pogovorih. V medijih in drugih ljudeh ne bomo našli spoznanja in ljubezni, kar potrebujemo za razvoj potencialov, ki jih nosimo v sebi. Nalogo moramo rešiti sami, brez pomoči drugih. Rešitve so v nas, navodila pa lahko najdemo pri ljudeh, ki so že začeli z reševanjem naloge, pred katero je postavljeno celotno človeštvo.

Ni le dan tisti, ki ga je potrebno živeti polno, zavedati se je treba vsakega trenutka, ki nam je poklonjen, da ga živimo v dobrem, lepem zavedanju sebe, da smo tam kjer smo in na način, kot smo si ga ustvarili.