Vse več ljudi pri nakupovanju živil sledi vodilu, da je kakovost pomembnejši dejavnik izbire kot nekoliko nižja cena. Evropska unija s svežnjem ukrepov, ki med drugim vključujejo nadzor nad živili, zagotavljanje zdravja živali in rastlin ter ustrezno označevanje prehranskih izdelkov, skrbi, da je hrana na notranjem trgu EU varna.

O prehranskih navadah, gensko spremenjenih organizmih in vlogi EU pri zagotavljanju varne hrane smo tokrat povprašali naše bralce, Nado, Talijo in Uroša. Vsi prisegajo na… hrano z domačega vrta.

1. Kakšno hrano po vašem mnenju jemo Evropejci? Se vam zdi, da ukrepi Evropske unije zagotavljajo, da je hrana na policah trgovin zdrava in varna? Kako pa gledate na hitro prehrano, ki svoje odjemalce išče predvsem med mladimi?

2. Zdravo in biološko pridelano živilo je ponavadi tudi dražje živilo. Ste pripravljeni za biološke pridelke odšteti več denarja? Se vam zdi, da bi morala Unija finančno podpreti pridelovalce tovrstnih živil, da bi bili izdelki dostopni po bolj konkurenčnih cenah?

3. Evropska komisija je predlagala, da se bodo države članice lahko same odločile, ali bodo dovolile pridelavo gensko spremenjenih organizmov . Ali podpirate idejo, da bi s takšno pridelavo začeli tudi kmetje v Sloveniji? V čem vidite pozitivne in v čem negativne posledice gojenja gensko spremenjenih organizmov v Evropi?


1. Nekje vmes. Rekla bi, da je približno polovica hrane v redu, ostalo pa ne. Nekaterim znamkam zaupam in verjamem, da so varne, in teh se držim. Zaupam predvsem slovenskim proizvodom in te tudi kupujem.

2. Za ekohrano sem pripravljena plačati več, vendar le, če sem prepričana, da je res eko. Najbolj zaupam tisti ekohrani, ki jo pridelam na svojem vrtu. Na vsak način pa mislim, da bi morala EU podpreti ekološko kmetovanje. Le-to namreč zahteva veliko več vložka za enako količino pridelka in če je kdo pripravljen več delati, bi ga bilo treba podpreti. Ampak ga potem tudi kontrolirati.

3. Trenutno je preveč spreminjanja odločitev, kar slabo vpliva na varnost hrane. Mislim, da bi morala biti Evropa enotna, ko gre za gensko spremenjene organizme, saj je tako več kontrole in manj možnosti za zlorabe. Če imam jaz eko, sosed pa svoj vrt na primer »šprica«, to vpliva tudi name.

Nada iz Tržiča, 64 let


1. V primerjavi z Američani smo veliko bolj ozaveščeni glede zdravega načina življenja. Evropejci smo od nekdaj veliko bolj pridelovalno usmerjeni – domače vrtnine so za večino še zmeraj velika dobrina. EU se po mojem mnenju po najboljših močeh trudi narediti čim več dobrega za »zdravo« sedanjost in prihodnost.

2. Ne, za biološke pridelke nisem pripravljena odšteti več denarja. Zavedam se, kako težko je pridelovalcem ekohrane, vendar če želimo korenite spremembe, potrebujemo nekoliko trdnejšo podporo, kot pa le nekaj odstotkov zavednih ljudi. EU in vse države članice bi morale na tem področju narediti več.

3. Gensko spremenjena hrana vsekakor ima pozitivne vidike – odpornost na zajedavce in posledično večji pridelek. Po drugi strani pa ne verjamem, da snov, ki lahko ubije zajedavca in spremeni rastlino, ne vpliva na človeka. Kako lahko vemo, da gensko spremenjena hrana ni tako škodljiva? Človek je to, kar zaužije. V Sloveniji vsekakor ni nujne potrebe po takšnih pridelkih in pridelave gensko spremenjenih živil v Sloveniji iz zgoraj navedenih vzrokov ne podpiram.

Talija iz Maribora, 22 let


1. Evropejci kupujemo hrano na svetovnem trgu in je najverjetneje neprimerne kakovosti. Hrane ne pridelamo sami, zato nimamo nadzora nad kakovostjo pridelkov. Imam negativen pogled na hitro prehrano. V velemestih, kjer je velika koncentracija ljudi mlajše in srednje generacije, je cenovno ugodna, hitro dostopna ter ob hitrem tempu življenja tudi izredno priljubljena.

2. Da, za zdravo pridelano biološko živilo sem pripravljen odšteti tudi več denarja, kadar sem prepričan, da je živilo res eko. Opozarjam, da to ni omogočeno prebivalcem, ki so na pragu preživetja. Evropska unija bi morala nujno in čim prej podpreti ekološko kmetovanje. Pa ne samo zaradi dostopnih cen biološko pridelanih živil, ampak tudi zaradi kakovosti življenja. Še pregovor pravi SI TO, KAR JEŠ.

3. V svetu bo vedno bolj iskana biološko pridelana hrana, zato vidim prednost in priložnost slovenskega kmetijstva v ekološkem kmetovanju. Pri gojenju gensko spremenjenih živil ne vidim nikakršne prednosti. Genska tehnika v kmetijstvu uničuje temelje našega preživetja, saj se iz gensko spremenjenih rastlin cvetni prah prenaša na gensko čiste in divje rastoče rastline. Življenje je tako zelo enostavno, vendar si ga zaradi pohlepa vedno bolj otežujemo!

Uroš iz Loža, 42 let