Jeseniško podjetje Pin je v vasi na Selu za hribom Straža postavilo največjo fotonapetostno – sončno – elektrarno pri nas. Namestili so jo na strehi gospodarskega poslopja turistične kmetije Mulej, njena moč pa je 86 kilovatov.
Površina panelov s celicami je 600 kvadratnih metrov, naložba pa je vredna 430.000 evrov. Direktor podjetja Pin Sašo Košir pravi, da je elektrarna z izjemo panelov s celicami in nekaterih tehničnih pripomočkov plod slovenskega znanja.
»Po naših izračunih se nam bo naložba povrnila v 12 letih, življenjska doba takšne elektrarne pa je 30 let.« Podjetje načrtuje nove postavitve takšnih elektrarn, saj je zanimanje med lastniki objektov in zemljišč, kamor bi sončne elektrarne za plačilo najemnine lahko postavili, po Koširjevih besedah čedalje večje.
»Pričakovali bi večjo odzivnost države. V Nemčiji imajo vlagatelji v sončne elektrarne od države zagotovljeno 25-letno fiksno odkupno ceno, pri nas pa takšnih dolgoročnih zavez država ne daje. Tudi zakonodaja postavlja precej omejitev, kje lahko stojijo elektrarne,« opozarja Košir.
Podjetje Pin je med prvimi na Gorenjskem začelo pridobivati elektriko iz obnovljivih virov. Sledijo cilju, ki ga je naši državi postavila Evropska unija: da bi Slovenija do leta 2020 imela 20-odstotni delež elektrike iz obnovljivih virov v primarni energetski bilanci.
Sončno elektriko iz Sela distribuira Elektro Gorenjska, ki je v zadnjih treh letih tudi sam postavil več sončnih elektrarn: v Radovljici, na Laborah in v Strahinju. Elektro Gorenjska je za zdaj tudi največji proizvajalec električne energije iz fotonapetostnih elektrarn v državi. Njihova skupna moč je 137 kilovatov, v načrtu pa imajo še postavitev elektrarn v Preddvoru in Tržiču.
Vir: umanotera.org/etc |
Zagnali pri nas največjo sončno elektrarno
Prispeval/a: Tomaž Ogrin dne sreda, 6. februar 2008 @ 05:11 CET
Problem sončnih elektrarn, ki bo v majhni Sloveniji vedno pereč je , da zavzemajo ogromne površine na kWh. Bistveno več kot vsaka druga elektrarna. Žal tudi za neenakomerno elektriko, kar seveda za splošno oskrbo ne pomeni zamenjave. Mi pač potrebujemo stalno, kvalitetno , 24/365 elektriko. Da bi naše travnike, polja, gozdove, jezera spremenili v površine za električne celice ne bo šlo. Te površine potrebujemo za druge naše življenjske funkcije. Perspektiva so samo celice na stavbah, na strehah in fasadah. Tu pa je treba takoj v množično uvedbo. In pojačati raziskave in razvoj zaradi izboljšanja izkoristka in tehnike uvedbe v prakso. Vsako stvar je treba kritično presojati. Sicer se zaletimo v prazno, kot so se z biodieslom iz oljne repice. Zakaj? Že takojšen izračun, predno se zaletiš, pokaže, da v Sloveniji pomeni to bistveno krčenje površin za hrano in da bo cena hrane takoj zrasla (pa še svinjanje s pesticidi - intenzivno poljedelstvo). In je že. Pa ne le zaradi nas. Predvsem zaradi te norije po svetu. Celo izsekavanje gozdov zaradi tega (in etanola). Dvojna škoda. Manj absorbcije CO2 in dražja hrana. Pa imamo tudi mi dražjo hrano in inflacijo. Vse se je dalo vnaprej predvidet. Potreben je holistični, celovit pristop. Posebno v energetiki, kjer je polno pasti.