NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Bakreni zemljevid zakladov   
    petek, 19. maj 2023 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Piše: Ja. Bo.

    Kumranski zvitek iz bakra vznemirja arheologe in iskalce zakladov
    Palestina je zgodovinsko območje mnogih svetovnih misterijev, zelo privlačno za arheologe. Tu najdejo najrazličnejše najdbe, artefakte, ki pričajo o obstoju zgodnjih civilizacij. Predvsem je za to območje znamenit spor Judov z Rimljani, ki je rodil številne vojne.

    Iz časa prve judovsko-rimske vojne med leti 66 in 70 našega štetja je bilo v skritih jamah Črnega morja, v območju Kumrana, zapuščenih veliko zvitkov, ki dajejo drugačen pogled na zgodnje krščanstvo. Zvitki so po vsem svetu sprožili kontroverze, eden od njih pa odstopa. Ne govori o krščanstvu, a je še bolj kontroverzen, saj ni iz običajnih materialov, kot sta papirus in pergament. Narejen je iz 99-odstotnega bakra in je … zemljevid zakladov.

    Leto 1947. Kumran, Palestina. Vzdolž Mrtvega morja, ki leži poleg Palestine, so raziskovalci našli številne zvitke. Poimenovali so jih kar »Zvitki Mrtvega morja«. Ti zvitki so bili tako zelo pomembni, ker so najstarejše kopije današnje krščanske stare zaveze, ki je hkrati tudi temelj judovske religije. Na njih je zbranih 972 besedil iz hebrejske biblije. Hebrejski, aramejski in grški zapisi o »zgodnjem krščanstvu« so zapisani na pergamentu, nekateri tudi na papirusu.

    IZSTOPAJOČ BAKRENI ZVITEK

    Pet let so bili ti zvitki, ki so jih našli v najbolj skritih kotičkih na območju nekdanjih judovsko-rimskih vojn, v središču pozornosti raziskovalcev. Po petih letih, leta 1952, pa je njihovo pozornost pritegnilo nekaj drugega. V Jami št. 3 (jame so oštevilčili glede na čas odkritja) so odkrili tudi zvitek, ki se je že na prvi pogled razlikoval od ostalih. Bil je iz že močno razjedenega bakra in približno enega odstotka kositra, na njem pa so bila v hebrejščini zapisana nahajališča zlata in srebra!

    To so ugotovili tri leta kasneje, ko je učenjak John Marco Allegro dal zvitek zaradi močno razjedenega materiala razrezati na triindvajset kosov. Prevod in objava sta bila sicer dodeljena poljskemu proučevalcu Biblije Jozefu Miliku, toda Allegro ni bil zadovoljen s hitrostjo prevajanja.

    Po dolgoletnih pogajanjih z izraelskimi oblastmi, ki niso hotele, da bi Kumran preplavili lovci na zaklade, je leta 1960 prevod objavil kar sam. Allegrova nadrejena, Roland de Vaux in Jozef Milik, sta njegov prevod razglasila za neustreznega in dve leti kasneje je svoj prevod objavil tudi Milik. Ta prevod je postal uraden prevod »bakrenega zvitka«.

    Uradni prevod je poleg nahajališč zlata in srebra vseboval natančno časovno umestitev, kdaj naj bi ta zvitek nastal. Kot je v svoji analizi zapisal Milik, zvitek izvira iz let od 50 do 100 našega štetja. Pisavo so vgravirali na baker s pomočjo kladiva ali dleta.

    TEORIJE O ZVITKU
    Zvitek je iz približno 99,9 % bakra, iz česar je večina učenjakov takoj sklepala, da je bil to za ustvarjalce zelo pomemben dokument, ki so ga želeli ohraniti. Ostali zvitki mrtvega morja so namreč napisani na papirusu ali pergamentu. Imena nahajališč so zapisana v mišnajski hebrejščini, ki pa zanimivo ni edina pisava v tem dokumentu. Pojavijo se namreč sledi grščine, kar si strokovnjaki različno razlagajo, kot si različno razlagajo tudi povod za nastanek bakrenega dokumenta.

    Allegro denimo v enem svojih zapisov ugotavlja, da so bili bakreni zvitek in njegove kopije namenjeni temu, da povedo preživelim judom po rimsko-judovski vojni, kje sta skriti »sveti« kovini. Služili naj bi tudi kot načrt poti do zaklada, če bi ta bil potreben za nadaljevanje vojne.

    Spet drugi učenjaki trdijo, da je bil to zaklad nekega judovskega templja, ki so ga tik pred napadom skrili, da jim Rimljani ne bi vsega pokradli. Po njihovem mnenju naj bi znameniti Titov slavolok v Rimu ponazarjal rimljansko krajo zlata iz tega judovskega templja – Tit Flavius Vespazijan, potomec znamenitega rimskega cesarja Vespazijana, je namreč vladal Rimu v času uničenja judovskega templja.

    Zanimivo pa je, da se to »ukradeno« zlato ne omenja na bakrenem zvitku, čeprav naj bi bilo na njem popisano vse zlato. Zato je več učenjakov od leta 1962 sklepalo, da so Judje Rimljanom v templju namenoma pustili del zaklada, preostanek pa skrbno skrili na razna mesta ter ta mesta zapisali v dokument, ki je danes znan kot bakreni zvitek.

    Obstaja več različic te teorije. Dr. Norman Golb na primer trdi, da kumransko ljudstvo z zvitkom ni imelo nič; zvitek naj bi po njegovem skrilo osebje templja.

    SKRIVNOSTNA NAVODILA

    Kdorkoli je že bil tisti, ki je organiziral celotno skrivanje zlata in popisovanje skrivališč, je vsekakor opravil odlično delo. Če bi še vedno živel, bi bil verjetno ponosen, da so to najdbo odkrili šele dva tisoč let kasneje. V zvitke graviranih krajev in zakladov pa sploh še niso našli. Kako naj se namreč znajdejo denimo iz tegale zapisa:

    »V jami, ki je poleg fontane, ki pripada hiši Hakkoza, izkoplji šest kubitov. Tam je šest tablic zlata.« Strokovnjaki sicer vedo, kdo je Hakkoz (družina Hakkoz naj bi skrivala zaklad novo grajenega templja), ne vedo pa, kje je živel, kar pa je v tem zapisu ključen podatek.

    Nekateri zapisi so tudi lažje razumljivi, na primer: »V ruševini, ki je v dolini Acor, pod potjo, ki vodi na vzhod, štirideset dolgih kubitov: skrinja srebra s težo sedemnajst talentov KeN.« Acor ali Achor naj bi bila dolina blizu Jeriha, ampak stari viri nam ne povejo točne lokacije te doline; strokovnjaki ne vedo, ali leži vzhodno ali zahodno od Jeriha.

    Poleg tega pa so zadnje tri črke grške in njihov pomen še zdaj ni popolnoma jasen.
    Ugotovili so tudi splošno strukturo vsakega zapisa, ki naj bi jim pomagala pri iskanju zakladov: najprej je navedena splošna lokacija, potem specifična lokacija, pogosto s podatkom, kako globoko kopati, na koncu pa količina zlata oziroma srebra.

    ZLATO V TONAH ALI KILOGRAMIH?
    Vsak zapis torej navaja tudi količino zlata oziroma srebra na dani lokaciji. Če seštejemo vse količine iz vseh lokacij, dobimo približno štirideset ton zlata, kar je okoli četrtina vsega zlata, ki je bilo takrat zakopano na celem svetu.

    Bakreni zvitek navaja približno tretjino vsega zlata in srebra na svetu v tistem času. To pa se zdi strokovnjakom popolnoma nesmiselno – kako bi lahko neka asketska sekta, kot so bili prebivalci Kumrana, posedovala tako velik odstotek celotne količine teh dveh žlahtnih kovin?

    Tega problema se je lotil britanski metalurg Robert Feather. Po njegovem so enote, v katerih so merili težo zlata, staroegiptovske. Oznaka K naj bi pomenila »talente« in po tej teoriji je bilo vsega zlata in srebra kakih petintrideset kilogramov.

    Znano je, da so stari Egipčani imeli posebne enote za baker, zlato in srebro. Osnovna enota je bil qedet, ki je bil pri njih enak 9,32 g. To pa pomeni, da je bilo vsega skupaj približno šestindvajset kilogramov zlata in štirinajst kilogramov srebra. To je precej bolj razumna teža, ki pa še vedno pomeni izjemno bogastvo.

    Toda zakaj bi neko ljudstvo ob Mrtvem morju uporabljalo staroegipčanske enote, ki so izgubile svoj pomen že pred letom 500 pred našim štetjem? Feather je ugotovil, da bi ta zvitek lahko bil le kopija zvitka, ki je nastal okrog leta 500 pred našim štetjem, v času starega Egipta.

    Navedel je tudi, da v času kumranske družbe niso uporabljali bakra kot material za spise, uporabljali pa so ga v času starih Egipčanov, kar dodatno kaže na drugo časovno umestitev. Poleg tega pa je tudi sestava zvitka – 99,9 % bakra z le nekaj sledi železa, arzena in kositra – popolnoma identična tisti, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.

    IZZIV ZA LOVCE NA ZAKLADE
    Lovcem na zaklade je torej območje ogromne zakladnice zlata še popolnoma neznano. Rešiti morajo namreč na ducate problemov, ki jih porajajo navodila, zapisana na skrivnostnem bakrenem zvitku.

    Celotna zaloga do sedaj odkritih najdb v zvezi z bakrenim zvitkom danes počiva v varnem zavetju Egipčanskega muzeja v Kairu. Celoten skupek okoliščin okoli teh najdb vsekakor meša štrene lovcem na zaklade, pa tudi zgodovinarjem, arheologom in celo metalurgom. Nekaj pa le vemo. Nobena skrivnost … ne ostane dolgo skrivnost.

    Ja. Bo.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Bakreni zemljevid zakladov | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds