V zadnjem času se v medijih pojavlja izredno veliko tekstov in novic na temo nadomestnega bloka 6 TEŠ, ki je v določeni meri postal tudi tema predvolilnih soočenj. Ugotavljamo, da predstavniki strank vede ali nevede posredujejo enostranske, velikokrat tudi zavajajoče informacije. V veliko primerih pa se vidi, da nekateri projekta sploh ne poznajo.

Zaradi objektivnega poročanja vam v nadaljevanju posredujemo ključne podatke, predvsem pa povezave preko katerih se lahko prepričate, da se projekt izvaja pregledno in da so podatki javno dostopni. V nadaljevanju podajamo razlage na najpogostejše neresnične trditve.

Cena investicije v nadomestni blok 6 je 1,5 mrd € in še raste in bo na koncu presegla 1,8 mrd €

Cena projekta po stalnih cenah je 1, 073mrd EUR . To je cena, ki je primerljiva z objavljenimi cenami podobnih elektrarn po svetu. V mednarodnem merilu se namreč za primerjavo cene investicij na MW inštalirane moči uporablja tako imenovana metoda vrednosti poovernightcosts. Po tej metodi je potrebno pri primerjavi investicij upoštevati vrednost posamične investicije po stalnih cenah in brez stroškov financiranja. Le tako je namreč mogoča primerjava investicij v različnih časovnih obdobjih in z različnim načinom obravnavanja (pripisa) stroškov financiranja.

Kadar vrednosti investicije po stalnih cenah dodamo ocenjeno inflacijo, stroške financiranja in vrednost eskalacijske klavzule pridemo do leta 2015 do vrednosti 1,3 mrd EUR.

SMS: Drži

• SMS: Investicijska cena ki jo navaja TEŠ  ni dokončna, tudi izhodiščna številka ni prava, treba je navesti številke po tekočih cenah, plačila se bodo izvajala po tekočih, ne po stalnih cenah. 
• SMS: Stroški financiranja se bodo še močno povečali, so pa še neznani. Tudi stroški financiranja DDV niso vključeni. Ker državnih poroštev ne bo (proti temu bo izveden referendum), bo cena še višja.
• SMS: Končna cena  tudi ne vsebuje stroškov razgradnje – zapiranja rudnika, ki bodo ob 40 letnem izkoriščanju zelo narasli.
• SMS: Nadalje ni vključen strošek ojačitve daljnovodnega omrežja, transportnih poti in strošek razgradnje blokov 4 in 5 
• SMS: Ni vključen strošek vertikalnega transporta premoga iz jame na površino (to naj bi financiral rudnik), čeprav je  ta transport pogoj za stroškovno ceno 2,25 eur za g/joul in je izključno vezan na to investicijo 
• SMS: proizvodna cena iz TEŠ6 bo med 90 in 100 Eur na MWh, kar je dvojna cena elektrike, ki bi jo    pridobivali iz posodobljenih blokov 4 in 5 (cca 45 eur za MWh). Proizvodna cena je v 3 letih narasla iz 35 eur za MWh na 75 MWh v zadnjem NIP4
• Projekt je bil voden brez sodelovanja države in brez dovoljenj

Po sprejetem strateškem razvojnem načrtu TEŠ, junija 2004, bo Blok 6 s 600 MW postopoma nadomestil tehnološko zastarele in ekonomsko nerentabilne bloke 1,2,3,4 in 5. Gre za nacionalno pomemben projekt, ki je uvrščen v:

• Resolucijo Nacionalnega energetskega programa in  v Resolucijo o nacionalnih in razvojnih projektih za obdobje 2007 – 2023, ki ga je vlada sprejela 12. oktobra 2006, novelirala pa v letu 2008.  Spomladi 2009 pa je bil uvrščen tudi v Zeleno knjigo za Nacionalni energetski program Slovenije.

SMS: Drži

SMS: TEŠ6 v aktualni NEP (nacionalni energetski program) ni uvrščen, novi NEP pa še ni sprejet. Uvrstitev v resolucijo o nacionalnih in razvojnih projektih za obdobje 2007 – 2023, je neobvezujoča in ne pomeni ničesar. V ta dokument, ki je zdaj že pozabljen, je bil npr. uvrščen tudi otok pred Izolo.    

TEŠ je do sedaj za gradnjo blok 6 pridobil vsa potrebna soglasja Vlade RS in resornih ministrstev Ključna med njimi so:

a)        Energetsko dovoljenje za 600 MW blok 6 izdano s stani MG                                   21.5.2006
b)        Blok 6 s 600MW v Resoluciji o nacionalnih Razvojnih  projektih Vlade RS          12.10.2006
c)        Skupščina HSE (Vlada RS), razvojni načrt HSE, potrditev 600MW Bloka 6          7.12. 2006
d)        Soglasje MG za kredit EIB 350mio EUR                                                           27.6.2007
e)        Začetno soglasje MF za kredit EIB 350 mio EUR                                            3.7.2007
f)         »No objectionLetter« Vlade RS/MF za kredit EIB -350mio EUR«                11.7.2007
g)        Končno soglasje MF za kredit EIB 350 mio EUR                                            21.9.2007
h)        Okoljevarstveno soglasje izdano s stani MOP                                                 11.11.2009
i)         »No objectionLetter« Vlade RS/MF za kredit EIB 440+110 mio EUR          18.3.2010
j)         Soglasje MG za kredit EIB 440+110mio EUR                                                  29.3.2010
k)        Začetno soglasje MF za kredit EIB 440+110mio EUR                                      7.4.2010
l)         Končno soglasje MF za kredit EIB 440+110 mi EUR                                     14.4.2010
m)       Soglasje MG za kredit EBRD 200mio EUR                                                      2.4.2010
n)        Začetno soglasje MF za kredit EBRD 200 mio EUR                                       7.6.2010
o)        Pismo podpore Vlade RS/MG o podpori za EBRD-200 mio EUR                21.6.2010
p)        Končno soglasje MF za kredit EBRD 200 mio EUR                                       31.12.2010
q)        Pravnomočno Okoljevarstveno dovoljenje izdano s strani MOP                  05.03.2011
r)         Pravnomočno Gradbeno dovoljenje za hladilni stolp bloka 6 izdano s stani MOP          16.3.2011
s)        Pravnomočno Gradbeno dovoljenje za blok 6 izdano s stani MOP             16.3.2011

Vsi postopki ter aktivnosti so bile in se izvajajov skladu z zakonodajo, ob soglasju državnih organov, tudi Vlade Republike Slovenije.

SMS: Drži

• SMS: Dokumentacija NIP4 (novelirani investicijski program) je šele sedaj končno dostopna, NIP3 ni bil. Vendar do objave na spletni strani minstrstva za gospodarstvo tudi to ni bilo .
• SMS: ŠTUDIJA Evonik, ki je bila ključna za nadaljevanje gradnje je bila 7 mesecev nedostopna, zdaj pa je samo omejeno dostopna posamezniku, ki je to dosegel preko inf. pooblaščenke, vendar niti zdaj ni možno kopiranje, samo ročni prepis kar je anahronizem prve vrste. Odločitev o nadaljevanju projekta je bila  na ta način sprejeta stokovno nekritično in  z izigravanjem (nesodelovanjem) javnosti.
• SMS: Namesto originalne študije Evonik so v HSE  ponujali povzetke, ki pa niso sprejemljivi. Vsak povzetek je selekcija in interpretacija, na kar pa ne moremo pristati. 
• SMS: Marca 2011 je TEŠ  končno - po zaslugi okoljske organizacije AAG  (ki je svojevrsten paradoks v slovenskem prostoru – njen predsednik je bil namreč povabljen  v eno od projektnih skupin za TEŠ6) končno dobil gradbeno dovoljenje!  In sicer šele letos - to je 16.03 2011. Sklicevanje na dovoljenja v TEŠ je pravna farsa.
• SMS: Dovoljenja za plinske agregate 2008 so v TEŠ izsilili, potem ko so jih že nabavili, s tem so se celo hvalili
• SMS: Za glavno tehnološko opremo (GTO) za projekt TEŠ6 ni bilo  mednarodnega javnega razpisa. To je tudi proti pravilom domače in EU zakonodaje 
• SMS: Za TEŠ 6 ni bila narejena CPVO, to je celovita presoja vplivov na okolje, ki bi jo tak objekt obvezno moral imeti
• SMS: Pridobivanje dovoljenj po koščkih je farsa pravne države Takšen način,  je za navadnega državljana in običajne gospodarstvenike nepredstavljiv.
• Dokumentacija o projektu TEŠ 6 ni javno dostopna

SMS: Drži

Tako TEŠ, HSE, pristojna ministrstva in nenazadnje tudi informacijska pooblaščenaka omogočajo dostop do VSEH pomembnejših dokumentov bloka 6.

Tako je mogoče NIP 4(http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=211), kot tudi recenzij (http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=212), najti na spletni strani TEŠ, in MG (http://www.mg.gov.si/). Na spletni strani HSE je objavljena tudi študija o zalogah premoga, ki jo je izdelalo podjetje DMT IMC MontanConsulting (http://www.hse.si/si/projekti/termo/tes-blok-6).

Na spletni strani TEŠ so dostopni dokumenti okoljske in socialne presoje EBRD(http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=192), povzetek študije obnove blokov 4 in 5, izdelane s strani podjetja Evonik (http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=208), pogled v celotno študijo pa je omogočen tako pri informacijski pooblaščenki kot tudi na sedežih družb TEŠ in HSE.

Na sedežu družbe TEŠ so na vpogled na voljo VSA dovoljenja, soglasja in študije, ki jih je v okviru izgradnje nadomestnega bloka 6 pridobil oziroma naročil TEŠ.

SMS: Študija podjetja Evonik je dostopna samo na vpogled, brez možnosti kopiranja, kaj šele, da bi bila dostopna na medmrežju. 7 mesecev je bila prikrita javnosti, med tem pa so bili samovoljno sprejeti sklepi za nadaljevanje projekta. Študije kažejo na popolnoma nestrokovno in tendenciozen pristop, ker teži k temu, da prikaže posodobitev blokov 4. in 5 kot ekonomsko neopravičljivo, kar pa ni resnica.

Namesto gradnje nadomestnega bloka 6 TEŠ bi bilo bolje obnoviti bloka 4 in 5

V TEŠ smo kot dober gospodar preučili tudi možnost obnove blokov 4 in 5. Študijo je izvedlo eno izmed najuglednejših svetovalnih podjetij EVONIK. Študija je v celoti dostopna na vpogled pri informacijski pooblaščenki, na sedežu TEŠ in HSE. Povzetek pa je na voljo tudi na spletni strani TEŠ (http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=208).

SMS: Drži

• SMS: Za zavrnitev posodobitve bloka 4 in 5 in nadaljevanja gradnje bloka 6,  je odločilna takozvana študija Evonik, ki je sicer metodološko korektna, nikakor  pa ni korektna cenovno.
  
  
• SMS: Osnovna napaka je, da je delana na napačnem izhodišču – zahtevku HSE o obratovanju 150.000 ur, kar je bistveno predimenzionirano (realno 80.000 ur). Strošek posodobitve je vsled takšne in še drugih nelogičnosti  tako bistveno pretiran. Ocenjujemo da za več kot 3 krat. Zavrnitev posodobitve, brez kritične analize te študije, je skrajno negospodarna opcija, ki bi si je TEŠ ne smel privoščiti. 
  
  
• SMS: Cena iz študije Evonik znaša 432 mio Eur, HSE jo je nato še povišal na preko 470 mio, kar pa je 3 – 4 krat previsoko. To se lahko z neodvisno ekspertizo tudi dokaže.
  
  
• SMS: V  imenu javnosti zahtevamo predvsem pošteno kalkulacijo in poštene cene, ter popolnoma odprt dostop do študije – tudi z možnostjo fotokopiranja !
  
  
• TEŠ 6 je najdražja elektrarna na svetu (na MW inštalirane moči)

Z lahkoto najdemo mnogo cenejše elektrarne ( letos zgrajeni Neurath), da o drugih tipih (plinski agregati) ne govorimo!  1 MW plinske elektrarne je investicijsko več kot 4 x cenejši (glej Mellach Avstrija) od TEŠ6.

Termoelektrarne se ne gradijo vsak dan in tudi ne z enako tehnologijo, zato je tudi primerjava različnih projektov izredno zahtevna.

V mednarodnem merilu se kot metoda za primerjavo cene investicij na MW inštalirane moči uporablja tako imenovana metoda overnightcosts. Po tej metodi je potrebno pri primerjavi investicij upoštevati vrednost posamične investicije po stalnih cenah in brez stroškov financiranja. Le tako je namreč mogoča primerjava investicij v različnih časovnih obdobjih in z različnim načinom obravnavanja (pripisa) do stroškov financiranja.

Kako volativna je cena MW inštalirane moči, dokazuje  rast indeksa EPCCI (EuropeanPowerCapital Cost Index) v obdobju zadnjih deset let, ki ga vodi CERA.

Iz gibanja indeksa EPCCI lahko vidimo, da je po letu 2005 cena na MW začela sunkovito naraščati, kar dokazuje tudi zadnji primer iz Grčije.

Na tender PPC SA termo objekta na lignit, sta se prijavila konzorcija TERNA SA (Hitachi Power Europe, Hamon ) in Skupina Alstom s partnerji, tender so javno odprli 24. 10. 2011 v Atenah ob prisotnosti prijaviteljev:

• Prvi ponudnik Terna SA  je nudil ceno  € 1.394.634.137,82 za instalirano moč 660 MW
• Drugi je ponudil ceno € 1.557.786.200 za objekt z instalirano močjo 598,9 MW

Medtem, ko znaša primerljiva vrednost za Blok 6 TEŠpo NIP revizija 4 – stalne cene (ki so navedene tudi pri primeru zgoraj) 1.073.260.400 €.

Ključno je torej, da se pri primerjavi ostalih elektrarn z blokom 6, uporabijo primerjave s projekti, ki bodo inštalirani po letu 2015 in ne tistimi, ki so bili inštalirani na začetku tega tisočletja, saj je le takšna primerjava (kar dokazuje tudi zgornji graf) popolnoma neprimerna.