Državni zbor je sprejel predlog Nacionalnega stanovanjskega programa (NSP), s čimer smo sprejeli smernice stanovanjske politike za naslednjih 10 let. Na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) menimo, da pričujoči program ima potencial za izboljšanje stanovanjskih razmer v Sloveniji, od izvedbe pa bo odvisno, ali bo ta potencial tudi izkoriščen. Prejšnji NSP iztekel leta 2009, sami smo v vmesnem obdobju na pobudo pristojnega ministrstva pripravili 6 dokumentov s predlogi vsebin za NSP ter nekje vmes skorajda že nehali resno jemati pozive na to temo. Zato zaenkrat lahko rečemo, da podpiramo namero države, da to področje izboljša.

»Stanovanjska nočna mora« in »Boj za stanovanje mladim krade življenje«, sta dva od strnjenih opisov reševanja stanovanjske problematike mladih, ki smo ju lahko zasledili v javnosti in ki zelo dobro povzemata to, kar se dogaja mladim generacijam. Le-te se vse od izteka t.i. Jazbinškovega zakona brez pomoči staršev in sorodnikov ne morejo bivanjsko osamosvojiti in so postale množična žrtev slabo urejenih stanovanjskih razmer. Tem generacijam je bilo namreč posredno ali neposredno sporočeno, da je iskanje stanovanja njihov problem in naj se v življenju znajdejo, kakor vedo in znajo.

Brezposelnost, prekarne zaposlitve, nizke plače, negotovost ob izteku pogodb o delu za določen čas in strah pred izgubo službe (sploh v primeru odplačevanja kredita) v veliki meri opredeljujejo položaj mladih generacij na trgu dela. Kreditna nesposobnost ali zakreditiranost za dolgo obdobje, visoke tržne najemnine, negotovost bivanja v tržnih stanovanjih, kršenje pravic mladim najemnikom [1], onemogočanje prijave prebivališča (in s tem koriščenja pravic) itd. pa trenutno zaznamujejo njihov položaj na stanovanjskem področju. Kako bodo mladi in mlade družine v takih razmerah reševali svoje stanovanjsko vprašanje? Na to vprašanje tudi pričujoči NSP ne daje prepričljivih odgovorov. Ukrepi za mlade, ki jih vsebuje, pa bodo imeli, vsaj v prvih letih, zelo omejen obseg; če sploh lahko govorimo o obsegu, saj konkretnih številk nimamo.

NSP tudi sicer v veliki meri ostaja na načelnem nivoju in nakazuje smernice, o konkretnih učinkih pa lahko zaenkrat predvsem ugibamo. Načelni nivo NSP je namreč tisti, ki, ne samo da ne daje konkretnih rešitev, pač pa tudi odpira možnosti za poslabšanje položaja stanovalcev. Zamenjava subvencij in neprofitnih najemnin s stanovanjskim dodatkom in profitnimi najemninami (oz. t.i. stroškovna najemnina) je eden takšnih ukrepov; lahko je pravičen, lahko pa tudi povzroči še večjo revščino že sedaj revnih.

Podroben načrt sprememb na stanovanjskem področju (pričakovani izvedbeni načrt NSP) bo že morda tisti, ki bo konkretnejši in s katerim bomo lahko pridobili jasnejšo predstavo u učinkih NSP, potrebnih pa bo še veliko drugih sistemskih oz. zakonodajnih sprememb. Od vlade, pa v katerikoli sestavi že bo, pričakujemo, da se bo zavedala (z ustavo opredeljene) odgovornosti za ustvarjanje možnosti za pridobitev stanovanj za prebivalce in da trenutno vlagamo v to področje bistveno premalo (in smo na repu EU, slabša v tem pogledu je menda samo Romunija) in bo zato v prihodnosti potrebno marsikaj spremeniti. Vsekakor bomo na MSS izvajanje NSP budno spremljali ter se vključevali tudi v nadaljnje spremembe v stanovanjski zakonodaji.

Več:

Stanovanjska problematika mladih, gradivo ob mednarodnem dnevu mladih 2015.
Odziv MSS na predlog NSP v času javne razprave.

[1] MSS pripravlja analizo ankete o položaju najemnikov; del rezultatov o kršenju pravic lahko najdete ob koncu tega dokumenta.