NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 20.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

8 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Konec porodniške,...
  • Smisel življenja!
  • Del antarktične led...
  • Kaj vaš smeh govo... [+2]
  • Na grajskem dvoru [+2]
  • Politika

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

    Ni novih trackback komentarjev

    POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    četrtek 29-jun
  • Lent: 29. Folkart (Bot, Cro, Geo)

  • petek 30-jun
  • Predavanje - Odstiranje znanj prednikov

  • sobota 01-jul
  • Izmenjevalnica na prostem

  • nedelja 02-jul
  • Jaka Smerkolj: Vsaka drama je upornica

  • petek 07-jul
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  • sobota 08-jul
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  • nedelja 09-jul
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Preprečevanje in oskrba kroničnih bolezni: problemi in rešitve   
    nedelja, 8. januar 2017 @ 20:21 CET
    Uporabnik: Sonce

    Sladkorna bolezen je v porastu in tako ena od prednostnih tematik v Sloveniji in svetu. V Sloveniji že več kot 100.000 prebivalcev prejema zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, to število pa je vsako leto višje za približno tri odstotke.

    Večanje bremena bolezni zahteva pripravo, razvoj in implementacijo učinkovitih načinov obvladovanja bolezni na sistemski ravni. V okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020, ki v Sloveniji na strateški ravni ureja sladkorno bolezen, je bilo v šestih letih uresničenih že veliko ukrepov za boljše obvladovanje te kronične bolezni, še vedno pa ostaja več izzivov, s katerimi se bomo srečevali v prihodnosti.

    Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje organiziral že 7. Nacionalno konferenco obvladovanja sladkorne bolezni. Osrednja tema letošnje konference je bilo prepoznavanje problemov in njihovih možnih rešitev na področju preprečevanja in oskrbe kroničnih bolezni na splošno. Poudarek je bil na prioritetah obvladovanja sladkorne bolezni in kakovostne oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji v letu 2017 in naprej. 

    Sladkorna bolezen kot javnozdravstveni problem
    Pogostnost sladkorne bolezni narašča tako v Sloveniji kot po svetu. Ta bolezen s spremljajočo obolevnostjo in posledicami za obolele, družine in skupnost postaja pomemben javnozdravstveni problem. V Evropi štiri vodilne nenalezljive bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, rak, kronične bolezni dihal) predstavljajo vzrok večine bremena bolezni in prezgodnje umrljivosti, zahtev za zdravstvene sisteme, ekonomski razvoj in blaginjo velikega dela prebivalstva.

    Sladkorna bolezen se v zadnjih 20 letih v evropskih državah pogosteje pojavlja v vseh starostnih skupinah. Razširjenost (prevalenca) hitro narašča zlasti med prebivalstvom v srednjem življenjskem obdobju, v delovno aktivni starosti. Sladkorna bolezen zaradi možnih zapletov zmanjšuje kakovost življenja in skrajšuje pričakovano življenjsko dobo.

    Ada Hočevar Grom z NIJZ je povedala: »Kronične nenalezljive bolezni tudi povečujejo neenakosti v zdravju. Razširjenost sladkorne bolezni in dejavnikov življenjskega sloga, ki prispevajo k nastanku sladkorne bolezni, je v razvitem svetu večja v skupinah z nizkim socialno-ekonomskim položajem. Socialni gradient je prisoten tudi pri neodkriti sladkorne bolezni, uspešnosti samovodenja in zdravstvenih izidih - zapletih sladkorne bolezni. Ranljive skupine utrpijo večje zdravstveno in socialno breme sladkorne bolezni od ostalih delov družbe.«

    Zaradi višanja števila in deleža prebivalstva s sladkorno boleznijo in sprememb življenjskega sloga prebivalstva je pričakovano, da se bosta družbeno in ekonomsko breme sladkorne bolezni povečevala. Prav tako se izpostavlja problematika multimorbidnosti (sočasna prisotnost več kroničnih bolezni oziroma stanj). Sladkorna bolezen se kot  vse bolj pereč zdravstveni in socialni problem postavlja tudi v kontekst dolgotrajne oskrbe.

    V okviru strategij za obvladovanje kroničnih bolezni je poudarjena vloga primarne ravni zdravstvenega sistema, katere pomembna funkcija je ovrednotenje in zmanjšanje kardio-metaboličnega tveganja. Izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave in integrirane oskrbe kroničnega bolnika s povezovanjem med ravnimi sta ključna cilja. V središču obravnave naj bo pacient, okrepljen za soodločanje in lastno aktivno vlogo pri zdravljenju. Aktivirana družba in zdravje v vseh politikah ostajata širša cilja in zahtevata neprekinjen socialni marketing na področju zdravja, krepitev nevladnih organizacij in skupnostni pristop.

    Ada Hočevar Grom z NIJZ je poudarila, da je »preprečevanje sladkorne bolezni najboljša strategija za preprečevanje zapletov« in dodala, da »velik del bremena sladkorne bolezni nastane zaradi razvoja srčno-žilnih zapletov, retinopatije in diabetične ledvične bolezni«. V številnih državah za zgodnje odkrivanje oseb z visokim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni zaenkrat namenjajo malo sredstev; pojavlja se vprašanje stroškovne učinkovitosti presejanja za visoko tveganje. Spremembe življenjskega sloga pri visoko ogroženih so učinkovite, vendar je potrebnih več informacij o dolgoročni vzdržnosti teh sprememb.

    Z javnozdravstvenega vidika se vse bolj poudarja razvoj spremljanja kroničnih nenalezljivih bolezni, ki naj informira doseganje ciljev in podpira kakovostne odločitve ter optimalno razporejanje virov zdravstvenih sistemov. NIJZ se vključuje v izvajanje evropskih usmeritev in uresničevanje Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni na področjih spremljanja obvladovanja sladkorne bolezni in bremena bolezni, udejanjanja pogojev za zdrav življenjski slog in s programi za primarno raven za dejavnostidružinske medicine in referenčnih ambulant, dejavnost Zdravstveno - vzgojnih centrov in Centrov za krepitev zdravja.

    Sladkorna bolezen v številkah
    Slovenija se v primerjavi z evropskimi državami in državami, vključenimi v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) po pogostnosti in trendih sladkorne bolezni umešča v zgornje območje srednjih vrednosti. Starostno standardizirana prevalenca sladkorne bolezni v starosti 20–79 let, ki se uporablja predvsem v mednarodnih primerjavah, je znašala okoli 6 odstotkov (5,7 %). Razširjenost sladkorne bolezen v Sloveniji spremljamo s pomočjo dveh kakovostnih virov, in sicer zbirke porabe zdravil na recept in anketne raziskave EHIS po mednarodni evropski metodologiji.

    V anketi EHIS iz leta 2014 je 6,9 odstotkov anketiranih pritrdilno odgovorilo, da so imeli v zadnjih 12 mesecih sladkorno bolezen. Ta je pri moških po 40. letu do 2-krat pogostejša kot pri ženskah iste starosti. Pri moških se razširjenost te bolezni pomembno poveča v starostni skupini 55–64 let, ko doseže 17 odstotkov, pri starejših pa okoli 20 odstotkov. Ocenjeno visoko in zelo visoko tveganje (zbolel bo 1 od 3 oziroma 1 od 2) za pojav sladkorne bolezni v prihodnjih 10 letih po modelu FINDRISC je imelo okrog 15 odstotkov prebivalcev v starosti 55–64 let in 19 odstotkov oseb, starih 65–74 let (Vir: NIJZ, EHIS 2014).

    Sonja Paulin z NIJZ je predstavila oceno števila oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji in pojasnila, da je »na podlagi predpostavke, da se v Sloveniji podobno kot v drugih evropskih državah okrog 15 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo zdravi samo z nefarmakološkimi ukrepi, torej zdravim življenjskim slogom in znižanjem telesne mase, ocenjeno, da je bilo v letu 2015 v Sloveniji okoli 125.100 oseb z znano sladkorno boleznijo«. V letu 2015 je zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 106.300 oseb, skupno število prejemnikov teh zdravil pa se je v zadnjih letih povečevalo za okoli 2500 oseb ali  tri odstotke na leto.

    Novih prejemnikov teh zdravil je bilo okrog 10.500. Polovica prejemnikov zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni je mlajših od 65 let. V starosti 60 let podobno kot v evropskih državah ta zdravila prejema okrog 10 odstotkov prebivalcev. Med 55. in 64. letom se z antihiperglikemiki zdravi 28.000 oseb, v starosti 65–74 let pa okrog 31.000. Z inzulinom se zdravi okrog 33.000 oseb, dve tretjini oseb s sladkorno boleznijo prejema samo zdravila v obliki tablet, diagnostične trakove za aparat za določanje glukoze v krvi pa približno 36.000 oseb.

    V nekaterih slovenskih regijah je zdravje prebivalstva značilno bolj obremenjeno kot v drugih. Razlike v razširjenosti sladkorne bolezni med slovenskimi regijami so do 40-odstotne, pri čemer izstopajo Zasavska, Posavska, Savinjska, Pomurska regija in nekatera območja Podravske in Jugovzhodne Slovenije. Visoka razširjenost sladkorne bolezni v neki skupnosti je pokazatelj splošno večjih zdravstvenih potreb tega prebivalstva. Prikaz zdravstvenega stanja v slovenskih regijah, upravnih enotah in občinah je na voljo v aplikaciji Zdravje v občini, ki deluje v okviru spletne strani NIJZ.

    S projektom skupnega ukrepanja do boljšega obvladovanja sladkorne bolezni in drugih kroničnih bolezni
    Evropska komisija je prepoznala pomembnost bremena sladkorne bolezni in jo kot vzorčno bolezen vključila v Projekt skupnega ukrepanja o kroničnih boleznih in zdravem staranju v celotnem življenjskem obdobju (JA-CHRODIS). Namen projekta je prepoznavanje, izmenjava in prenos dobrih praks in učinkovitih intervencij na področju obvladovanja kroničnih bolezni. NIJZ, kot eden od partnerjev, v projektu JA-CHRODIS sodeluje na področju sladkorne bolezni in multimorbidnosti.

    Sladkorna bolezen in ostale kronične bolezni so v porastu, posameznik pa ima sočasno pogosto prisotni dve ali več telesnih ali duševnih bolezenjskih stanj, ki vzajemno delujejo pri posamezniku. To stanje imenujeno multimorbidnost. Multimorbidni pacienti imajo kompleksnejše zdravstvene potrebe, posledično pa je tudi njihova oskrba kompleksnejša, kar pa zaradi tradicionalno naravnane oskrbe bolnikov velikokrat predstavlja izziv. V okviru projekta JA-CHRODIS je delovna skupina za multimorbidnost predstavila model za organizacijo oskrbe oseb z multimorbidnostjo, ki predvideva tudi sistematično skrb za bolnikovo samooskrbo do mere, ki jo je samostojno zmožen, podporo svojcem oziroma skrbnikom in povezovanje s socialnim okoljem.

    Breme sladkorne bolezni predstavlja izziv vsem evropskim zdravstvenim sistemom. Da bi v prihodnosti to in ostale kronične bolezni čim boljše obvladovali, so bila v okviru projekta JA-CHRODIS pripravljena priporočila za izboljšanje intervencij zgodnjega odkrivanja in preprečevanja sladkorne bolezni ter izboljšanje kakovosti oskrbe oseb s sladkorno boleznijo. Uporaba in implementacija kriterijev kakovosti in priporočil bosta prispevala predvsem k zmanjšanju neenakosti v zdravju in izboljšanju preventivnih aktivnosti na področju sladkorne bolezni in oskrbe znotraj posameznih evropskih držav in širše. Slednje podpira tudi preobrat v razumevanju, ki je potreben za preoblikovanje sistemov oskrbe z namenom zagotavljanja nemotene oskrbe, usklajene s potrebami ljudi s kroničnimi boleznimi.

    Dr. Jelka Zaletel z NIJZ, vodja delovnega področja za sladkorno bolezen: »Evropske države so večinoma naredile korak naprej v razvijanju sistematičnega političnega odziva na breme sladkorne bolezni, pri čemer pa se implementacija strategij za preprečevanje in obravnavo sladkorne bolezni med državami pomembno razlikuje. V okviru projekta JA-CHRODIS je nastala publikacija Izhodišča za načrtovanje politik nacionalnih načrtov za obvladovanje sladkorne bolezni, ki na podlagi analize nacionalnih ukrepov na področju sladkorne bolezni opredeljuje dejavnike, ki podpirajo in krepijo razvoj, implementacijo in vzdržnost strateških dokumentov, kot so nacionalni programi in načrti ter tako države sistematično spodbuja pri oblikovanju, pripravi in implementaciji tovrstnih dokumentov«.

    Na podlagi teh izhodišč je bil v okviru projekta JA-CHRODIS pripravljen tudi Priročnik za pripravo nacionalnih načrtov za obvladovanje sladkorne bolezni, ki je namenjen pripravi in implementaciji nacionalnih programov in strategij za obvladovanje tako sladkorne bolezni kot tudi drugih kroničnih bolezni. Priročnik opredeljuje vsebine, ki naj bi jih zajemal posamezni nacionalni načrt, in obravnava komplementarne vidike vodenja (vodenje od zgoraj navzdol, vodenje od spodaj navzgor in vodenje za vzpostavljanje povezav), rezultat česar je uspešna implementacija in trajnostni razvoj nacionalnega načrta. Prizadevanja z vodenjem od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor so zelo pomembna, a delujejo le v obstoječih organizacijskih strukturah. Do prelomnih sprememb lahko pride le, če se institucije, ljudje, dejavnosti in informacije povežejo na nove načine.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • aplikaciji Zdravje v občini
  • JA-CHRODIS
  • model za organizacijo o...
  • priporočila za izboljša...
  • Izhodišča za načrtovanj...
  • Priročnik za pripravo n...
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Zdravje, gibanje in bivanje

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Nacionalna-Konferenca-NIJZ-Sladkorna-Bol

    No trackback comments for this entry.
    Preprečevanje in oskrba kroničnih bolezni: problemi in rešitve | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2017 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,25 seconds