Kdaj in zakaj ste se odločili za veganski način prehranjevanja?

Pred približno dvajsetimi leti sem naredil  prehod na brezmesno hrano ali vegetarijanstvo. Predvsem iz razloga ker doma nisem hotel zaklati prašiča na kolinah. Oče mi je takrat jasno povedal, kaj misliš, da bom jaz vedno namesto tebe klal, ti pa samo jedel. To mi je dalo mislit in sem se rajši odločil, da živali nebom več jedel kot pa bi jih moral sam ubijati.

Zavedal pa sem se, da če želim jesti meso še naprej bom naročnik za ubijanje, pač bo moral nekdo drug to storiti namesto mene.  Nov način prehranjevanja je takrat v meni zbudil kupico mladostniških vprašanj na katere sem si želel čim prej prave resnične odgovore.

Resnično lahko povem, da sem izjemno vesel ker sem v teh letih dobil vse odgovore na takratna vprašanja. Tako sem med drugim pred približno sedmimi, osmimi leti spoznal, da je veganski način prehranjevanja torej brez vsega živalskega (mleko in mlečni proizvodi, jajca, med) še veliko boljši. 

Kaj vam je bilo najtežje v `preskoku` iz enega načina prehranjevanja do drugega (verjetno ste preden ste se odločili za veganstvo jedli drugo hrano).

Preden sem se odločil za vegansko hrano, sem bil že trinajst let vegetarijanec. Lahko rečem, da mi prehod iz vegetarijanske na vegansko hrano ni povzročil prav nobenih težav. Drugače je bilo, ko sem prenehal jesti meso. Takrat sem se na začetku počutil, kot da mi v telesu nekaj primanjkuje. Kasneje sem spoznal zakaj sem imel takšne občutke.

Potrebno je namreč vedeti, da je tudi meso poživilo in da se telesne celice ki so dolgo programirane z mesom, težko ločijo od mesne prehrane. Zato nenadni preskok iz mesne hrane lahko za marsikoga predstavlja stres za telo. Podobne občutke primanjkovanja v telesu imajo alkoholiki, ki prenehajo piti alkoholne pijače, ali kadilci, ki se odločijo, da ne bodo več kadili.

Ali se morda kdaj počutite, da se morate čemu odrekati ali je veganstvo postalo vaš način življenja?

Na naši kmetiji se več kot deset let trudimo pridelovati rastline po načelih miroljubnega kmetijstva, kar pomeni, da ne uporabljamo kemije, niti gnoja in gnojnice, tudi nimamo živali za zakol. Zemlja pri nas dve leti rodi, tretje leto počiva. Rezultat takšnega povsem naravnega načina pridelovanja so žlahtni, okusni in kvalitetni pridelki in izdelki, zato se res prav nikoli ne počutim, da bi mi kaj primanjkovalo.

Naša zemlja hraniteljica nam nudi toliko različnih vrst žit, kaš, sadja, zelenjave, oreškov, da je res težko razumeti nekatere, ki nas sprašujejo, kaj sploh jemo veganci. Lahko rečem, da se prehranjujem gurmansko in zato sem vsak dan hvaležen, da lahko uživam tako zdravo in okusno hrano, zaradi katere ni bilo potrebno preliti kri.

Kako so vašo odločitev, da boste postali vegan, sprejeli vaši bližnji, prijatelji, družina …

Ko sem postal vegan, ni bilo kakšnih posebnih reakcij. Ko pa sem postal vegetarijanec, no to pa je bila povsem drugačna zgodba. Mnogi so me čudno gledali, me ogovarjali, nekateri celo izogibali, starši so bili v strahu kaj se dogaja, tudi vaški župnik je namignil, da to ni normalno, da nam je Bog dal živali za hrano.

S tem se nisem strinjal, zato sem kasneje izstopil iz cerkve, kajti spoznal sem, da je ravno RKC glavni krivec za tako slab odnos do živali, narave, kakor tudi do naš odnos do soljudi skozi zgodovino in v današnjem času. Zame odločilno oz. največjo težo za krvavo novejšo zgodovino človeštva lahko pripišemo ponarejanju Jezusovega nauka in življenja.

Dejstvo je, da so zaradi ponarejene Biblije in njene pretkane, teološke interpretacije ubili nešteto ljudi, še veliko več pa živali. Danes v grozovitih mukah pokoljemo milijarde živali, da bi jih nato pojedli. Torej Jezusove velike ljubezni do živali Hieronim ni smel uvrstiti v biblijo, ko jo je leta 370 po nalogu takratnega papeža moral sestaviti.( vir: Živalim sovražna Hieronimova biblija)

To ponareditev Jezusovega nauka morajo milijoni živali vsak dan plačati s svojim življenjem. Nešteto milijard živali je bilo od takrat prepuščenih hiranju v temnih hlevih in nato ubitih. Posledice tega prikrivanja so za naravo, živali in ljudi nepredstavljive. Trdim, tudi naslednje: če do tega ponarejanja in prikrivanja nebi prišlo bi se človeštvo danes prehranjevalo vsaj vegansko in jaz nebi moral pretrpeti poniževanja in podobnega  ko sem prenehal jesti meso.             

Kje ste pridobili informacije, kako se prehranjevati kot vegan?

Tu ni kakšne posebne filozofije, pomembno je le, da je hrana pestra in raznolika. Danes že obstaja tudi veliko knjig z veganskimi recepti, meni je najljubša od njih Živalim prijazna kuharica. Kje pa sem dobil prvi impulz, zakaj se prehranjevati kot vegan? Najprej sem se spoznal z ekološkim in biodinamičnim kmetovanjem, vendar sem pri obeh imel določene pomisleke, vprašanja okrog živali. Paziti, ščititi zemljo in vode mi je postalo zelo pomembno v življenju.

Po nekaj letih iskanja in lastnih izkušenj sem prišel do informacije o miroljubnem kmetijstvu, ki nastaja v Nemčiji, kjer kmetje obdelujejo velike površine brez kemije in živalskih izločkov. V miroljubnem kmetijstvu tudi ni nobenega izkoriščanja živali za meso, jajca in mleka. Že po prvem obisku teh kmetij v Nemčiji mi je postalo jasno, da je takšen način kmetovanja in prehranjevanja rešitev za največje težave človeštva.

Torej edini namen mleka, da nahrani mladiče iste vrste. Toda človek je edina živo bitje na tem svetu, ki se hrani z mlekom druge vrste in še v starosti. To ni naravno, še manj pa zdravo, kajti dokazano je, da kravje mleko lahko povzroči celo vrsto civilizacijskih bolezni. Kar se tiče jajc je situacija podobna. Živali imajo jajca v naravi za potomstvo, mi pa smo za kure naredili taborišča, jih manipulirali ter jih imamo kot  strojčke za jajca.

Ali se družite večinoma z vegani?

Imamo prijatelje tako med mesojedci, vegetarijanci in vegani. Prijateljem si ne izbiram na osnovi njihovega prehranjevanja, ampak na osnovi karakterja in medsebojnega zaupanja.

Ali mislite, da ste vegani diskriminirani, kar se tiče ponudbe hrane v restavracijah? Kaj si najpogosteje naročite, kadar jeste zunaj?

Ja vsekakor, kajti izbira v primerjavi z mesno hrano je zelo mala, pravzaprav je v mnogih restavracijah sploh ni. No jaz sem že zadovoljen s dobro solato, vendar mnogi vegani bi se veselili še kaj več, ob kakšni posebni priložnosti tudi sam.    

Kaj si najpogosteje pripravite doma za zajtrk, kosilo, večerjo?

Za zajtrk zelišča iz narave in namazi iBi iz sončnic. Kosilo katera izmed kaš (prosena, ajdova, ješpren, ovsen rižek, pira) z svežimi zelišči v olivnem olju ki jih pridelujemo sami(bazilika, drobnjak, rukola, peteršilj, čemaž), bob, grah, buče in ostala zelenjava. Za večerjo je ponavadi kaj malega, kar ostane od kosila ali kakšno sadje.    

Ali se kdaj počutite slabotni? Mnogi namreč menijo, da meso daje človeku moč in energijo… Od kod ju vi dobivate?

Res škoda, da se nas še vedno poskuša zavajati, kako npr. človek potrebuje meso za težja opravila in podobno. Moja izkušnja je popolnoma obratna. Brez živalskih beljakovin se veliko boljše počutim, celo veliko več energije imam kot prej. Potrebujem pa tudi veliko, veliko manj hrane, kajti ta hrane je živa hrana, meso pa je mrtva hrana.  Moja izkušnja z vegetarijanstvom je bila dobra, torej še naprej sem lahko opravljal in delal vse kot prej brez večjih sprememb.

Z veganskim načinom prehranjevanje, torej brez vsega živalskega, pa je prišlo do pomembnih in bistvenih sprememb. Potreboval sem manj hrane in manj spanja, imel pa vedno več energije. Počutje zelo dobro, nobenih bolezni,  še posebej pa me je veselilo, da je fizična moč ostala. Pravzaprav še več, s zelo malo hrane lahko delam tudi osemnajst ur na dan tudi težka fizična dela. Vendar zame je hrana le eden vidik ki lahko prispeva k boljšemu počutju.

Drugi še bolj pomemben vidik pri meni za pridobivanje moči in energije je, truditi se živeti po Desetih zapovedih in Jezusovem Govoru na Gori vsak dan in na vseh področjih življenja. To sem spoznal ko sem odkril zame najboljši projekt za naravo živali in ljudi ki nastaja v tem času na zemlji, Mednarodni Gabrielin sklad za katerega sem tudi skrbnik za Slovenijo.

Vedno bolj mi postaja jasno in realno o čemer sem razmišljal v preteklosti in sicer, da je možno živeti v miru z vsemi ljudmi in ostalimi oblikami življenja, kar je zame tudi glavni vir moči in energije in dobrega počutja. Šele sedaj ko poznam delovanje in idejo Mednarodnega Gabrielinega sklada, ki je nastal v Nemčiji in se razširil po vsem svetu,  resnično opažam kako bi vsi ljudje, živali in narava lahko veliko, veliko lažje in lepše živeli.

Moja izkušnja je, da na ta način lažje prepoznavam svoje napačno delovanje in razmišljanje ki mi jemlje energijo, znam obžalovati napačna dejanja, jih popraviti tudi poravnati škodo če se še da in podobnega ne delati več.

Ali morate morda piti kakšne posebne vitamine, ki bi jih sicer dobivali z mesno hrano in vam jih primanjkuje?

Ne "pijem" in ne "jemljem" nobenih sintetičnih pripravkov in vitaminov, kajti v mesu ni nič takega, vse potrebno in v veliko boljši obliki dobimo v zelenjavi, kašah, žitih, oreščkih in sadju.  Mogoče bi tu pojasnil nekaj stvari, saj se veliko (oz. največ) zmede, ki se pojavlja okrog veganstva vrti okrog vitamina B12, predvidevam da je bilo to vprašanje namenjeno temu.

Povsem napačno se danes razlaga (seveda s ciljem da bi ljudi odvrnili od take prehrane) da so meso in živalski proizvodi edini vir vitamina B12, kar pa ne drži. Edini (primarni) vir tega vitamina so bakterije, ki so dokaj množično razširjene v zemlji in črevesju živih bitij. Nobena rastlina ali žival ne more proizvesti tega vitamina, to lahko naredijo le bakterije. In v prehrano lahko zaide ta vitamin le preko bakterijske aktivnosti.

Rastlinojede živali pridejo do tega vitamina tako, da ga zaužijejo preko nečistoč v hrani (vitamin se lahko nahaja v zemlji) ali pa se doda k njihovi hrani naknadno z delovanjem bakterij v njihovem drobovju. Za človeka danes zaradi velike sterilnosti naše hrane noben od teh načinov ni praktičen, zanesljiv ali smiseln, vitamin s pomočjo bakterij pridelujemo raje drugače.

Bistveno je dejstvo, da je pri vsaki rastlinojedi živali ta vitamin vedno le dodan k prehrani, nikoli ni del prehrane. In to dejstvo danes marsikdo zlorablja s ciljem prikazati B12 kot problem rastlinske prehrane (kot je npr. veganska). To pa ne drži, ne za vegana, ne za rastlinojede živali, saj tako žival kot človek ta vitamin dobita preko bakterijske fermentacije, ki je nato na tak ali drugačen način dodan k prehrani.

Živila živalskega izvora so torej le posreden vir tega vitamina, saj ga živali prvotno zaužijejo kot produkt bakterij. Zato je torej napačna trditev, da so le ta živila vir tega vitamina, kajti ta vitamin lahko pridelamo s pomočjo bakterijske fermentacije ter ga v poljubnih količinah dodajamo k prehrani. Sintetičen vitamin B12 ne obstaja, saj ga je zaradi izjemne kompleksnoti praktično nemogoče sintetizirati kemično.

Torej je ves vitamin B12, ki se ga doda prehrani povsem naravnega izvora, nastane na povsem enak način kot tisti, ki se nahaja v mesu. Torej tega vitamin zaužijem več kot dovolj s hrano, ki vsebuje velike količine bakterijsko pridelanega B12. Naj tu omenim, da so mi na pregledu ugotovili odlično stanje krvi.

Naj pa tu opozorim na izredno nevarnost mita, ki ga mesojedi zelo radi širijo glede mesa kot odličnega vira tega vitamina. Namreč, ko žival zaužije vitamin B12, se le-ta veže na beljakovine njenega telesa. Da naše telo lahko uporabi B12 iz živila živalskega izvora, ga mora najprej ločiti od  beljakovin. Ker je ta dodaten presnovni korak potreben le pri B12 v živilih živalskega izvora, ne pa tudi pri prosti obliki in ker je ta presnovni korak okrnjen pri znatnem številu ljudi, velik del človeške populacije (več kot tretjina starejših) ni sposobna absorbirati vitamina B12 iz živalskih virov.

Veliki količini ljudi torej B12 v  mesu prav nič ne koristi, je zanje popolnoma neuporaben. Povsem normalno pa ga absorbirajo v prosti obliki, ki jo proizvedejo bakterije. Iz tega sledi, da ni samo izredno napačno in zavajajoče promovirati živil živalskega izvora kot izključnega vira tega vitamina, pač pa je tudi izredno škodljivo za javno zdravje. Saj to povzroči, da veliko starejšim, ki se zmotno zanašajo na meso kot dober vir, tega vitamina kronično primanjkuje.

V nekaterih državah celo razmišljajo o tem, da bi začeli prosto obliko tega vitamina dodajati v prehrano celotne populacije. Ne zaradi vegetarijancev, ki vitamin v tej obliki po pravilu zaužijejo v dovolj veliki količini, problematični so ljudje, ki se zanašajo na živila živalskega izvora kot vir tega vitamina. Torej, ne samo da meso ni edini vir B12, ampak je ta vitamin iz mesne prehrane veliko manj primeren za človeka kot B12 v prosti obliki, katerega proizvedejo bakterije.

Kakšno je vaše mnenje o tem, da starši silijo otroke v veganstvo?

Isto bi me lahko vprašali oz. zakaj me niste vprašali kaj menim o tem, da večina staršev sili svoje otroke jesti meso, čeprav mnogi otroci odklanjajo uživanje mesa v samem začetku. Tako je bilo tudi pri meni. Mama mi je povedala, da sem kot dojenček pljuval meso iz ust, ampak ker je bila prepričana, da je meso nujno, me je tako dolgo z njim silila, da so ga moje celice morale sprejeti.

Starši so odgovorni za svoje otroke in sem prepričan, da vsakdo želi svojemu otroke najboljše, kot je to želela moja mama meni. Torej ne vidim, da bi eni ali drugi otroke v nekaj silili, ampak jih vzgajajo v smislu svojega načina prehranjevanja in razmišljanja. Naj tu ponovno močno poudarim, da stališče vseh največjih in najuglednejših prehranskih organizacij v svetu zagotavlja, da meso za razvoj otrok in mladostnikov ni nujno potrebno.

Kako mislite, da je organizirana prehrana v šolah za tiste, ki so vegani? Ste morda seznanjeni s tem?

Zakona, ki bi direktno določal kaj jesti in česa ne, ni. Obstajajo pa smernice MZ, ki naj bi določale kakšna naj bi bila prehrana otrok. Te smernice so bile sprejete leta 2005 in bi jih naj ponovno sprejemali letos, vendar po zadnjih informacijah se to nebo zgodilo, kar je zelo slabo in diskriminatorno za mnoge vegetarijanske in veganske otroke in njihove starše.

Do sedaj v teh smernicah vegetarijanska oz. veganska prehrana za otroke sploh ni omenjena kot opcija oz. smernice celo trdijo, da taka prehrana ni primerna za otroke, kar je laž in zavajanje, ker imam sam drugačno izkušnjo. Otroka sta mi namreč stara osemnajst in petnajst let in nikoli nista jedla mesa.

Ker je poznavanje prehrane slovenskih strokovnjakov za prehrano naravnost katastrofalno in se torej sodbe o vegetarijanski prehrani (tako za odrasle kot za otroke) po pravilu delajo na osnovi predsodkov in ne znanstvenih argumentih, je odklonilnost vzgojno izobraževalnih ustanov do take prehrane velika.

Tu so se posebej škodljive smernice, ki jih je ministrstvo sprejelo leta 2005, saj znanstvenim spoznanjem in stališčem večkrat omenjenih strokovnih prehranskih organizacij navkljub, še vedno gonijo desetletja staro doktrino o nujnosti mesa v prehrani (otrok).

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, katerega sem predsednik že nekaj več kot leto dni aktivno pritiska na MZ, da bi te smernice posodobili in jih uskladili z sodobnejšimi spoznanji znanosti na tem področju. Ministrstvo je sicer obljubilo, da bo naše argumente upoštevalo, vendar glede na njihove zunanje sodelavce in na prikazano neznanje s področja (vegetarijanske) prehrane teh sodelavcev obstaja utemeljen sum, da tega v praksi ne bo želelo storiti.

Naj ponovim, argumenti društva slonijo na neizpodbitnih znanstvenih dognanjih ter stališčih uglednih mednarodnih organizacij (ki so v bistvu znana že kar nekaj desetletij), medtem ko ministrstvo vztraja na dogmah, ki so znanstveno davno ovržena. Zato bi na tem mestu prosil vaš časopis, da bi v primeru, da MZ zavrne naš predlog, zadevo prenesli v medije.

Saj menimo, da če se MZ odloči obdržati trenutne prehranske smernice, ki so navzkriž z mednarodno stroko ter nasprotujejo mnenju največjih svetovnih prehranskih organizacijah, to pomeni ne le sramoto za državo in naravnost senzacionalno nepoznavanje osnov prehrane s strani MZ, pač pa to pomeni tudi potencialno škodljiv vpliv na zdravje prebivalk in prebivalcev RS.

Težava je tudi v tem, da vrtci, ki imajo urejeno vegetarijansko prehrano (npr. Walfdorski vrtec) ne sprejemajo otrok do 2.5 let oz. ti otroci nima omogočene vegetarijanske prehrane, ponovno zaradi spornih smernic. Tako lahko starši računajo na vrtec šele po tej starosti, do 2.5 leta otroka pa se morajo znajti kakor vedo in znajo kar je velikokrat v hudo breme staršev.

Razen seveda, če ne sprejmejo vsiljene jim ideologije. Znanstveno dokazano dejstvo je namreč, da rastlinska hrana vsebuje več kot dovolj beljakovin z vsemi esencialnimi aminokislinami. To potrjujejo vse prehranske tabele in stališča največjih in najuglednejših prehranskih organizacij na svetu, ki zatrjujejo, da je možno vse potrebe po beljakovinah brez težav zadostiti izključno z rastlinsko hrano in to velja tudi za otroke.

Ali veganstvo po vašem pomeni pot do zdravja? Mislite, da so vegani na splošno manj bolni kot tisti, ki jedo meso?

Iz svoje izkušnje lahko povem da sem bistveno bolj zdrav, imam več energije, tako fizične kot psihične in veliko redkeje zbolevam. Če pa zbolim, veliko hitreje okrevam in imam občutek, da so simptomi veliko milejši kot prej. Npr. pri prehladu (prehladim se sicer vedno rdkeje) se mi nos ne zabaše s sluzom.

Ker pa me sprašujete za splošno oceno, torej ali je veganstvo splošna pot do zdravja ljudi, pa je najbolje, da vam citiram strokovnjake, ki se poklicno ukvarjajo s študijem prehrane. Navedel bi stališče največjih prehranskih organizacij v svetu, ki je zelo preprosto:

"Znanstvena literatura kaže da so vegetarijanske (veganske) diete povezane z nižjo smrtnostjo zaradi ishemičnih bolezni srca. Vegetarijanci imajo nižje vsebnosti maščob in holesterola v krvi, nižji pritisk ter manjšo verjetnost za povišan pritisk in diabetes tipa 2 kot vsejedi.  Poleg tega imajo vegetarijanci nižji indeks telesne teže in manjšo verjetnost za obolevnost za rakom."

To je stališče organizacij, ki vključujejo skoraj 80.000 strokovnjakov za prehrano in je zato eno od (če ne celo najbolj) relevatnih stališč na področju prehrane na svetu. Hkrati tudi poudarijo, da je ustrezno sestavljena veganska prehrana primerna tako za otroke, kot za odrasle in športnike. Naj tu omenim, da te prehranske organizacije svoja stališča bazirajo na množici sodobnih znanstvenih spoznanj in v njih niti slučajno ne gre dvomiti.

Še vedno se sicer tu in tam pojavijo posamezniki, ki poudarjajo močno zastarela stališča o neprimernosti veganske prehrane, vendar bi tu rad poudaril, da je sodobna prehranska znanost to že davno ovrgla. Žal pa je tudi mesni (živinorejski, kmetijski) lobi dokaj aktiven s širjenjem lažne propagande o nujnosti in pomembnosti mesa in živil živalskega izvora v prehrani. Na žalost pa veliko ljudi (tudi strokovnjakov) to propagando nekritično in z veseljem sprejme kot dejstvo in jo brez preverjanja širi naprej.

Naj omenim še izsledke največje študije o zdravju v zgodovini medicine. V več kot desetletnem projektu, imenovanem Kitajska študija, je T. Colin Campbell s sodelavci raziskal najbolj razširjene bolezni, način prehranjevanja in življenjski stil ljudi na podeželju Kitajske in Tajvana. Zbrali so osem tisoč statističnih povezav med različnimi faktorji prehranjevanja in boleznimi.

Gre za najobsežnejšo študijo o zdravju in bolezni v zgodovini biomedicinskih raziskav. Večina teh povezav kaže isti zaključek: ljudje, ki so uživali več hrane živalskega izvora, so pogosteje obolevali za kroničnimi boleznimi. Celo pri tistih, ki so uživali malo hrane živalskega izvora, so zaznali slabše zdravstveno stanje. Ljudje, ki so uživali največ hrane rastlinskega izvora, so bili najbolj zdravi.

Teh rezultatov ne  gre ignorirati. Zdravstveni kartoni tistih, ki so uživali pretežno živalsko hrano, in tistih, ki so uživali pretežno vegansko hrano, so bili povsem različni. Avtor pravi, da bi veganska prehrana samo v Združenih državah Amerike vsako leto lahko rešila pred smrtjo in boleznimi na sto tisoče ljudi.

Ali obsojate tiste, ki se prehranjujejo drugače od vas?

Resnično lahko rečem, da imam vsakega človeka v srcu, zato ne delam razlik med ljudmi na podlagi njihovega načina prehranjevanja, veroizpovedi, politične pripadnosti. Če bi obsojal ljudi, ki uživajo meso in živalske izdelke, bi to pomenilo, da obsojam tudi sebe, saj sem tudi jaz v preteklosti jedel živali.

Ali tudi oblačila izbirate striktno (ne nosite volne, usnja, …)?

Ja, na kupujem več oblačil in obutev iz usnja, vendar tiste stvari ki jih imam že od prej predvsem mislim na nekaj čevljev pa nebom vrgel stran ker je škoda bila že povzročena. Torej, nisem več naročnik na novo.  

Zakaj bi komu svetovali, naj postane vegan? Kje vidite pozitivne stvari takega prehranjevanja?

Omenili smo zdravstveni in etični vidik sta gotovo zelo pomembna. Toda rad bi omenil še okoljski problem z hrano živalskega izvora. Eden izmed glavnih razlogov za klimatske spremembe je živinoreja. Ta je prepoznana kot največja grožnja okolju in s škodljivimi toplogrednimi plini bistveno bolj uničuje podnebje kot npr. celoten svetovni promet (poročilo FAO, november 2006).

Živinoreja je tudi eden izmed glavnih krivcev za lakoto v tretjem svetu. Poglejmo zakaj: Prvič: 78% celotne obdelovalne površine na svetu se uporablja za rejo živali, kar je šokanten podatek. Za ustvarjanje pašnikov na veliko sekajo tudi pragozdove, ki so pljuča naše zemlje. Poleg tega na določeni površini zemlje, ki služi za krmo živali, z mesom teh živali nahranimo deset ljudi, če bi bila zasejana npr. z grahom, prosom, lečo, ajdo ali ječmenom, namenjeno za hrano ljudi, pa nahranimo sto ljudi.

Torej brez mesne produkcije bi človeštvo imelo dovolj hrane tudi brez uporabe pesticidov. Več kot 50% vsega žita se porabi za krmo živali, tretjina afriškega pridelka arašidov, ki je bogat z beljakovinami, je namenjenega krmi zahodnoevropske živine in perutnine. Za pridelavo 1 kg žita potrebujemo 60 litrov vode za 1 kg mesa pa 2500 do 6000 litrov vode. Izračunano in dokazano je, da bi se dodatno lahko prehranilo 100 milijonov ljudi, če bi se poraba mesa v industrijskih deželah zmanjšala samo za 10 %.

Dejstvo je, da je na svetu okoli milijarda ljudi kronično lačnih, med njimi je kakšna polovica otrok. Več deset tisoč ljudi, med njimi tudi veliko otrok, celo dnevno umre zaradi lakote. Vsak človek, ki postane veganec, pomaga pri zmanjševanju lakote v svetu, ter prispeva pri čuvanju rodovitnih polj, pitne vode, pravzaprav aktivno sodeluje, daje prispevek tudi za bivalne pogoje našim otrokom in zanamcem.

V majski številki revije Lepa in Zdrava so objavili obširen intervju o veganstvu, na vprašanja pa je odgovarjal Stanko Valpatič, predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice.