Pričevanja ljudi, ki so bili povabljeni na krov
Ne le, da lahko v pričevanjih ljudi, ki so vzpostavili stik, najdemo številne potrditve navedb Benjamina Crema o etrski naravi NLP-jev, tudi znanost se vse bolj približuje prepoznavi resničnosti naukov. 
      
Ko smo leta 1958 dobili meritve temperature na Veneri, je bil George Adamski zaradi trditve, da njegovi obiskovalci prihajajo s tega planeta našega osončja, takoj deležen posmeha. Vendar pri teh trditvah ni bil osamljen: fizik Dino Kraspedon (psevdonim za Felix Aladino), raziskovalec Wilbert Smith, novinar Bruno Ghibaudi ter Howard Menger in Buck Nelson so bolj ali manj javno povedali, da vesoljska plovila in njihovi potniki izvirajo iz našega sončnega sistema, večinoma naj bi prihajali z Marsa, Venere, Saturna in nekaterih drugih planetov.

In čeprav je od takrat obiskovalce iz vesolja komaj kdo umeščal v naš sončni sistem, Benjamin Creme do danes kategorično zatrjuje: "Vsi planeti našega sistema so naseljeni ...," vendar dodaja, "če se boste odpravili na Mars ali Venero, tam ne boste videli nikogar, ker so njihova fizična telesa iz etrske materije." To potrjuje informacije, ki jih je 1950 prejel Howard Menger: "... če bi zemljan v fizičnem telesu odpotoval tja, najbrž ne bi videl nekaterih življenjskih oblik, ki vibrirajo hitreje od njegove - tako, kot ne more videti duhovnih oblik na svojem planetu. Če njegovo telo ne bi bilo posebej prilagojeno, ne bi videl bitij na drugih planetih." Podobno je o tem pojavu povedal tudi George Adamski: "... ljudje iz vesolja lahko svoj um dvignejo na višjo frekvenčno raven, zaradi česar njihova telesa niso več vidna za naš omejeni razpon vidnega polja". 
      
V tem smislu je koncept etrskih ravni temeljnega pomena. Mojster Djwhal Khul je povedal, da je etrsko telo "resnična oblika, ki se ji prilagajajo vsa fizična telesa vseh kraljestev narave" in "na to edinstveno substanco bodo vse bolj osredotočeni samo življenje, izobraževanje, ki bo dano v prihodnosti, znanstveni zaključki in nove oblike civilizacije". Creme je dejal: "Če ne razumemo resničnosti etrskih ravni energije kot finejše, subtilnejše ravni materije, ne moremo niti začeti razumeti pojava NLP ..." Načela, da vesoljsko plovilo postane vidno z znižanjem vibracije atomov ali pa da izgine iz našega vidnega polja, ko se vrne na svojo prejšnjo raven, ni tako težko razumeti, če prisluhnemo razlagi, ki jo je od svojega stika prejel Čilenec Enrique Barrios: "Ko se kolo vrti hitro, ne moreš videti naper. Mi povzročimo, da se molekule plovila premikajo hitro." Italijan Giorgio Dibitonto je prejel informacijo: "Univerzum se razteza brezmejno onkraj materialnega, ki vam je poznano. Vaša znanost proučuje le materialno dimenzijo ... v kozmosu ni zgolj materialne dimenzije. Obstajajo ultra-materialne dimenzije, ki nimajo zgolj dolžine, širine in globine, pač pa mnogo obsežnejše bogastvo življenjskih resničnosti, s čimer so preseženi vsi vaši koncepti, ki jih imenujete denimo za, pred, nad, preko, pod, znotraj in zunaj. Višji kot je univerzum, bolj osvobojeno se izražajo življenjske sile, zavest pa obsega bolj celovite poglede." 
      
Ker so plovila obiskovalcev iz vesolja iz etrske fizične materije, so izključene vse možnosti za ugrabitve, povezane s pridobivanjem genetskega materiala, hibridnega križanja, vstavljanja naprav in druge grozote, ki jih množice, ki širijo strah, pripisujejo našim obiskovalcem. Benjamin Creme je v resnici povedal: "Nihče ne vstopi v vesoljsko plovilo v fizičnem telesu. To je nemogoče. Ta plovila niso iz trdne fizične materije. Da bi lahko vstopili v vesoljsko plovilo, morate zapustiti fizično telo in vstopiti v etrskem telesu, saj je tudi plovilo na etrski ravni. Še vedno je na fizični ravni, vendar etrski fizični ravni." 
      
Ta proces zapuščanja fizičnega telesa so gostitelji zaupali Howardu Mengerju: "Vate smo projicirali žarek, s katerim smo hitro pripravili tvoje telo, da si lahko vstopil v plovilo. Žarek je v resnici spremenil frekvenco tvojega telesa, ki se je izenačila s frekvenco plovila." 
      
Pričevanja več očividcev ponujajo čvrst dokaz, da so bili vzeti iz fizičnega telesa, vsi pa poročajo o višji ravni zavedanja, ki so jo izkusili v času, ko so bili na vesoljskem plovilu. Giorgio Dibitonto, na primer, v svoji knjigi Angeli v vesoljskih ladjah piše o izkušnjah, ki jih je imel 1980: "Svetloba v tej čudoviti ladji je na nas učinkovala tako, da ne morem opisati. Počutili smo se osveženo in pomlajeno, vse naše duhovne energije so se radostile neopisljivega občutka miru. Sočasno smo se znašli v stanju dobrega počutja, ki nas je spremenilo in prebudilo speče sile v nas. Bili smo izjemno dojemljivi za vse, kar bi nam povedali z besedami in slikami. Naša srca so gorela s prežemajočo ljubeznijo, ki jo je le redko moč občutiti na Zemlji." 
      
Orfeo Angelucci, Američan, ki je tudi imel stik, podobno opisuje občutja o tem "nezemeljskem" stanju: "Notranjost je bila iz eterične biserne matice, mavrična in v izjemnih barvah, ki so oddajale svetlobo ... nasproti vhoda je bil fotelj z nagibom. Izdelan je bil iz enake prosojne svetleče snovi, za katero se je zdelo, da ni materialna resničnost, kot jo poznamo mi ... Ko sem sedel, sem občudoval teksturo materiala. Počutil sem se, kot da lebdim v zraku, saj se je substanca fotelja povsem prilagodila obliki in gibanju mojega telesa. Ko sem se naslonil nazaj in sprostil, se je občutek miru in dobrega počutja še okrepil." Podobnosti med pričevanji Angeluccija in drugih ljudi, ki so imeli stik, so presenetljive. Tako denimo Debitonto piše: "Osrednji prostor je bil osvetljen s svetlobo, za katero se je zdelo, da prihaja iz vseh smeri, nisem pa videl nobenega vira svetlobe ... prevladovala je nenavadna empatija; vsi smo bili preplavljeni z isto nezemeljsko svetlobo in z energijo, ki je bila bolj duhovna kot fizična." George Adamski je notranjost diska opisal takole: "V plovilu ni bilo temnega kotička. Nisem mogel ugotoviti, od kod izvira svetloba. Zdelo se je, da vse kotičke prostora napolnjuje z nežnim, prijetnim žarenjem. Te svetlobe ne morem natančno opisati. Ni bila bela in tudi ne modra, pa tudi ne drugih barv, ki bi jih lahko imenoval." Adamski je notranjost plovila torej opisal kot "z modro-belo razpršeno svetlobo osvetljen prostor z neke vrste prosojnimi kovinskimi stenami." 
      
Opis notranjosti plovila znanstvenika Michaela Wolfa iz njegove knjige Lovilci nebes zelo spominja na opise Adamskega, Angeluccija in Dibitonta: "Stali smo v zelo prijazni sobi, ki je bila bleščeče osvetljena, vendar ne tako, da bi bolele oči. Svetloba ni prihajala iz določljivega vira, pač pa je bila vsepovsod. Vrata, ki so se zaprla, niso imela tečajev, arhitekturnih povezav ali kljuke." 
      
Za študente nauka večne modrosti obstoj ravni materije nad tremi ravnmi, ki jih prepozna naša znanost, ni nekaj novega. Skladno s tem naukom obstajajo še štiri ravni finejše materije nad trdno, tekočo in plinasto - poznamo jih kot etrske ravni materije, ki jih sestavljajo podatomski delci različnih frekvenc, podobno kot z različnimi frekvencami nihajo tudi molekule ledu, vode in vodne pare. Medtem se znanost še vedno lovi na področju te razširjene resničnosti, čeprav je švicarski astronom Fritz Zwicky "temno snov" kot delovno hipotezo za 96 odstotkov poznanega vesolja, utemeljeno na astrofizičnih izračunih o njegovi masi, predlagal že leta 1930. Kljub temu je nekaj naprednih znanstvenikov prišlo do odkritij, ki vsa kažejo v smeri (delne) razlage "temne snovi" ali "temne energije". 
      
Tako je bila denimo tehnologija snemanja energijskega polja Semjona Kirliana, ki obdaja živa bitja, kasneje razvita za namene fotografiranje človekove avre. V članku "odkritje orgona" je avstrijski zdravnik Wilhelm Reich navajal nemškega biologa Kammererja, ki je pisal o "energiji, ki ni toplota, elektrika, magnetizem, kinetična energija (...) niti njihova kombinacija, pač pa energija, ki specifično pripada izključno procesom, ki jih imenujemo "življenje". To ne pomeni, da je ta energija lastna zgolj naravnim telesom, ki jih imenujemo "živa bitja" ... "Prek eksperimentov je Reich ugotovil, da orgonska radiacija, kot je imenoval izvirno življenjsko silo, prežema vse. 
      
Čvrste fizične forme so odsev "izvirnikov", ki obstajajo na etrskih fizičnih ravneh in odkar je britanski biolog Rupert Sheldrake predstavil idejo "morfogenetskih polj" - nekakšnih spominskih bank, iz katerih narava črpa svoje različne trdne fizične oblike, to ni več tako zelo ezoterično. Zaradi tega je lažje razumeti, da življenje pri svojem izrazu ni omejeno na trdno fizično obliko, lahko se izraža tudi v etrskih fizičnih oblikah, in tudi dejansko se, na drugih planetih našega sončnega sistema, skladno z naukom večne modrosti in pričevanji ljudi, ki so imeli stik. 
      
Marca 2015 so "avantgardne" znanstvene ideje, ki so jih zasledovali ali predlagali Kirlian, Reich in Sheldrake, in se po informacijah Benjamina Crema nanašajo na določeni vidik etrskih ravni materije, skoraj neopazno dobile potrditev, ko so osrednji mediji poročali o odkritjih, ki "sugerirajo, da je temna snov druga vrsta podatomskih delcev, ki morda sestavljajo vzporedno "supersimetrično" vesolje, napolnjeno s supersimetrično snovjo, ki se obnaša kot nevidna zrcalna slika običajne materije". 
      
Zato bi bilo znanstvenim člankom, ki poročajo, da na drugih planetih našega osončja ni življenja, dobro dodati še "... na trdnih fizičnih ravneh materije". 

Ta članek temelji na izvlečkih avtorjeve knjige Here to Help: UFOs and the Space Brothers, 2011 (Tukaj, da bi pomagali: NLP-ji in vesoljski bratje) (Glej recenzijo v reviji Share International, januar-februar 2012 ter Prioritete za planet na prehodu (2015).) 

Gerard Aartsen

viri:
George Adamski, Inside the Space Ships, 1955 (Znotraj vesoljskih ladij), Cosmic Science for the Promotion of Cosmic Principles and Truth, 1957-1958 (Kozmična znanost za uveljavitev kozmičnih načel in resnice);
Orfeo Angelucci, The Secret of the Saucers, 1955 (Skrivnost letečih krožnikov);
Alice A. Bailey, Telepathy and the Etheric Vehicle, 1950 (Telepatija in etrski vehikel);
Enrique Barrios, Ami, Child of the Stars, 1989 (Ami, otrok zvezd);
Steve Connor, The galaxy collisions that shed light on unseen parallel Universe, The Independent, 2015, VB (Trki galaksij, ki so osvetlili nevidno vzporedno vesolje);
Benjamin Creme, Veliko približevanje, 2001; Zbiranje sil svetlobe, 2010;
Giorgio Dibitonto, Angels in Starships, 1990 (Angeli v zvezdnih ladjah);
Howard Menger, From Outer Space to You, 1959, (Iz zunanjega vesolja do vas);
Wilhelm Reich, Selected Writings, 1960 (Izbrana dela);
Rupert Sheldrake, A New Science of Life, 1981 (Nova znanost življenja);
Michael Wolf, The Catchers of Heaven, 1996 (Lovilci nebes)

Vir: share-international.net/