| Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si
Strah, da te bodo dobili, lahko poslabša bolezen
 Tjaša Zupančič, štiriintridesetletna Ljubljančanka, diplomirana ekonomistka, si je možganski tumor pozdravila s konopljo. Njeno zdravljenje je bilo celostno. Vključevalo je spremembo hrane, prehranske dodatke, izključitev stresa … Bolezen so ji odkrili pri enaintridesetih letih. Ugotovili so, da ima multiformni glioblastom IV. To pomeni tumor četrte stopnje ali zadnji stadij, ko medicina ne vidi več možnosti ozdravitve …
Multiformni glioblastom je ena najagresivnejših rakavih bolezni sploh, za katero znanost nima pravega odgovora. Do zdaj je bolezen veljala za neozdravljivo in se je preživetje merilo v mesecih. Tjaši so dali še največ 14 do 16 mesecev življenja. Najmanj leto in pol bi tako morala biti že pod rušo ...
Kdaj so se začele težave in kakšne so bile?
Vse se je začelo v marcu 2014, ko sem imela v petindvajsetem tednu nosečnosti hud epileptični napad. Po obisku urgentne pomoči na ljubljanski Nevrološki kliniki so postavili sum na epilepsijo. Dobila sem napotnico za EEG. Čez dva dni sem imela ginekološki pregled, pri katerem je zdravnica ugotovila, da imam povešen ustni kotiček in mi je svetovala ponoven obisk nevrološke klinike.
Ker mi zaradi nosečnosti niso mogli narediti CT-ja, so mi naredili preiskavo z magnetno resonanco, ki je v glavi pokazala tvorbo v velikosti približno 4,5 × 4 × 4 centimetre. Zaradi nosečnosti so mi naredili magnetno resonanco brez kontrasta, zato tudi niso mogli točno določiti, za kakšno tvorbo gre. Takoj sem bila sprejeta na oddelek nevrološke klinike, kjer so mi pričeti dozirati antiepileptike.
Po še eni opravljeni magnetni resonanci mesec in pol kasneje ni bilo sprememb, zato so predpostavili, da gre verjetno za gliom nizke stopnje, to je benigno tvorbo. Po petih dneh v bolnici sem bila odpuščena in napotena na Ginekološko kliniko. Pri epileptičnih napadih namreč preti nevarnost, da pride do hipoksije pri plodu – pomanjkanja preskrbe s kisikom v tkivih.
Epileptični napadi so se nadaljevali, a sem jih ob pomoči antiepileptikov nekako nadzirala. Ker se niso umirili, so mi postopno povečevali odmerek antiepileptikov, dokler niso dosegli maksimalnega. Takrat so bili napadi le delni. Konec maja je znova prišlo do hudega napada, zato sva z možem nemudoma odšla na ginekološko kliniko, kjer sem bila tudi hospitalizirana. Tam se je hud napad ponovil, zato so se odločili, da sprožijo porod. Tako sem v triintridesetem tednu rodila zdravega dečka. Zdaj je star tri leta, je zdrav, nadebuden otrok.
Ste šli po porodu na operacijo?
Ker je vse kazalo, da gre za gliom nizke stopnje, se naj za operativni poseg ne bi mudilo, čeprav so se napadi nadaljevali. Odmerek antiepileptikov so mi dvignili nad maksimum in mi vzporedno dodali še drugo vrsto antiepileptikov. Za julija 2014 so me naročili na operacijo na Nevrokirurški kliniki.
Operacija je potekala brez zapletov in tudi kirurg je bil z njo zadovoljen. Ko je bil tumor, kolikor se je dalo, odstranjen – narejena je bila namreč makroskopska redukcija – je še vedno kazalo, da gre za tumor nizke stopnje. Po dobljenem patohistološkem izvidu pa je sledil šok.
Izvid je pokazal, da gre pri tumorju za multiformni glioblastom četrte stopnje, to je zadnji stadij izredno invazivnega tumorja. Takoj sem bila napotena na Onkološki inštitut, kjer so mi predpisali obsevanje ležišča tumorja s 60 greji v tridesetih frakcijah, z vzporedno kemoterapijo, nato presledek in še nadaljnjih vsaj pet ciklov kemoterapij.
Za to vrsto tumorja je namreč – z vsemi postopki uradne medicine, obsevanjem in kemoterapijo – maksimalno preživetje štirinajst do šestnajst mesecev.
Ste šli na obsevanje in kemoterapijo?
Ja, odločila sem se, da začnem s prvim ciklom kemoterapije in obsevanjem. V tem času pa sem pridobila uradne evropske študije, kaj lahko pričakujem od kemoterapije. Ugotovila sem, da mi bo ta, ob sočasnem obsevanju, podaljšala življenje le za dva meseca in pol. Po prvem ciklu kemoterapije sem se počutila izredno slabo, oslabel mi je imunski sistem, zato sem nadaljnje zdravljenje s postopki uradne medicine zavrnila.
In ste izvedeli za konopljo?
Za konopljo sem izvedela, ker sem iskala pomoč. Pri meni se najprej ni vedelo, da je tumor rakav, ker ni bilo nobene večje rasti v času meseca in pol, ko sem imela naslednje kontrolno slikanje, zato so zdravniki sklepali, da gre za benigni – nenevaren tumor. Pogovarjali smo se, da naj bi bil, ko bo enkrat operacija mimo, potem mir in naj ne bi imela več epileptičnih napadov.
Je pa vedno obstajala tudi možnost, da se bodo epileptični napadi nadaljevali kljub odstranitvi tumorja. Na spletu sem prebrala, da epilepsija ni ozdravljiva bolezen, da se jo lahko le blaži. Zaradi tega sem začela raziskovati alternativna zdravljenja. Eno od prvih, na katero sem naletela, je bilo ravno zdravljenje s konopljo.
Kje ste izvedeli?
Na spletu. Mislim, da sem prebrala ravno članek iz revije Misteriji o tem, kako sta starša zdravila epileptičnega otroka s konopljino smolo, s kanabinoidom CBD. To je bil moj prvi stik s konopljo, torej zaradi epilepsije. Naletela sem na informacije, da s konopljo zdravijo tudi raka.
Uživali ste konopljino smolo s kanabinoidom THC?
Ja. Začela sem jo jemati takoj, ko so mi postavili dokončno diagnozo. To je bilo nekaj dni prej, preden sem začela s kemoterapijo in obsevanjem.
Ali ste konopljo jemali po shemi Ricka Simpsona, to je 60 gramov smole s THC-jem v treh mesecih?
Ja. Sledila sem ji, kolikor se je le finančno izšlo. Zdravljenje po metodi Ricka Simpsona traja tri mesece; če ima bolnik obenem tudi medicinsko zdravljenje, pa še dlje, saj telo potrebuje več konoplje za popravilo škode, ki jo naredita kemoterapija in obsevanje, zato sem določeno obdobje priporočen odmerek tudi presegla.
Je bilo zdravljenje s konopljo uspešno?
Ja. Ko sem januarja 2015, pet mesecev po operaciji, opravila prvi kontrolni pregled z magnetno resonanco s kontrastom, kakršnih koli patoloških sprememb v glavi ni bilo več mogoče videti. Radiolog mi je razložil, da ostankov tumorja ali kakršnih koli novih zasevkov ni. Ker je vedel, da sem odklonila nadaljevalno zdravljenje s kemoterapijo, je izvid magnetne resonance pospremil z besedami: »Karkoli že delate, delajte to še naprej«.
V aprilu 2015 sem opravila še drugi kontrolni pregled z magnetno resonanco s kontrastom, ki je spet potrdil, da ni znakov za ostanek ali ponovitev tumorja.
Kaj pa so vam na začetku napovedovali zdravniki?
Medicina pri tem tipu bolezni pričakuje preživetje v povprečju 14 do 16 mesecev.
So vas na Onkološkem inštitutu zdravniki vprašali, kaj ste delali?
So me. Vedno sem odkrito govorila o tem, nisem skrivala, da se zdravim s konopljo. Kaj dosti jih ni zanimalo. Vedeli pa so.
Ponavadi rečejo, da je šlo za zdravniško napako …
Tudi na to so pomislili.
Ste potem še jemali konopljo preventivno?
Ja. Mislim, da še celo leto, po gram na teden.
Kako ste spremenili prehrano?
V intenzivni fazi zdravljenja sem izločila beli sladkor, gluten, mleko, na začetku tudi vse mlečne izdelke razen skute.
Kako se je telo odzivalo med zdravljenjem s konopljo, ste imeli reakcije?
Najprej nisem vedela za konopljo v obliki svečk, zato sem si konopljino smolo mazala na dlesni, in tedaj sem imela reakcije, sem bila omamljena. Ko sem prešla na svečke, pa nisem imela več nobenih težav.
Kako ste bolezen in zdravljenje sprejemali psihološko?
Na začetku je to tako ali tako en velik šok; te podre, ko izveš za diagnozo. Dejstvo pa je, da če ne verjameš, da ti bo to pomagalo, v kar se spuščaš, ti to ne bo pomagalo. Sama sem se s pomočjo bližnjih tudi psihično dosti hitro spet postavila na noge.
Konoplja torej pomaga tudi psihično …
Jaz mislim, da tudi. Če ne drugega, dobiš energijo, voljo do življenja. Zelo pomembno je, da se zaradi konoplje naspiš, da ni nočnega premišljevanja, da izklopiš negativne misli.
Mož pa si je, ker vam je pomagal, nakopal kazensko ovadbo …?
Da, to je še odprto. Kazensko ovadbo je dobil, ker je kupoval konopljo od nekoga, ki je bil v združbi, ki je to prodajala na črnem trgu. Nekaj smo jo tudi doma gojili, vendar je bilo za potrebe, kakršne sem imela jaz, to premalo, tako da smo jo morali tudi kupovati.
Kakšno je po vsem tem vaše mnenje o medicini pri nas in o državi Sloveniji, ki se je spravila nad vašega moža, ker vam je pomagal, da ste vi še živi?
V nobenem primeru ne gre posploševati. Zdravniki pač delajo, kot so jih leta in leta učili. Najbolj pa me žalosti, da jih velika večina ne želi napredovati, se naučiti česa novega, da bi lahko bolje in uspešneje opravljali svoje poslanstvo. Dejstvo je, da se ob bolezni ljudje najprej obrnemo na zdravnika, moje izkušnje pa so, da imajo, razen nekaterih posameznikov, do alternativnega načina življenja odklonilen odnos. Kaj šele, da bi od njih dobili koristne in še kako potrebne informacije.
Kar zadeva kazenski pregon bolnikov in naših svojcev, pa menim, da je skrajni čas, da nas nehajo preganjati. Nismo zločinci, nikomur ne škodimo. Delamo le to, kar menimo, da je dobro za nas. Svojo usodo in življenje jemljemo v svoje roke. Nenehna skrb o tem, ali te bo obiskala policija, ali te bodo dobili, je za bolnike velik stres, kar lahko še dodatno poslabša bolezensko stanje. Zato sem svojemu možu neizmerno hvaležna za vso pomoč in podporo v najtežjih trenutkih ter da se je, ko nas je obiskala policija, izpostavil in krivdo prevzel nase.
Tatjana Svete
Tjaši so dali še največ 14 do 16 mesecev življenja. Najmanj leto in pol bi tako morala biti že pod rušo
KONOPLJA IN ZDRAVLJENJE MOŽGANSKEGA RAKA (VIDEO)
O konoplji in zdravljenju možganskega raka si lahko ogledate predavanje Božidarja Radišiča, predstavnika društva Onej, ki ga je imel na sejmu Narava-zdravje. Video je dosegljiv na spletni povezavi goo.gl/GZNPvf.
INFORMACIJSKA TOČKA ZA VARNO UPORABO KONOPLJE
V Ljubljani na Brnčičevi ulici 31 je odprta brezplačna svetovalna pisarna, informacijska točka za varno uporabo konoplje. Tam lahko oddate vzorec konoplje za analizo na vsebnost kanabinoidov.
Prinesete lahko na primer svojo ali na črnem trgu kupljeno konopljino smolo, vsaj pol grama smole. Ali pa macerat, tinkturo, cvet ali karkoli iz konoplje. Strošek analize je odvisen od števila kanabinoidov, ki se ugotavljajo, in stane od sedemdeset do sto dvajset evrov.
Tu dobite tudi nasvete, kako uporabljamo konopljine izdelke, da ne pride do neželenih stranskih učinkov, in kako dosežemo najboljši zdravilni učinek. Dobimo nasvet, kako in ob katerih težavah jemljemo konopljo, saj je uporaba odvisna od bolezni, zagotavlja Božidar Radišič iz društva Onej, tudi predstavnik Inštituta za raziskave, razvoj in zagotavljanje kakovosti naravnih zdravil (Research Nature.com), kjer pripravljajo vzorce za analizo.
Podatek o vsebnosti kanabinoidov, predvsem dveh najpogostejših THC-ja in CBD-ja, je zelo pomemben za terapevtsko uporabo konoplje. Če si torej pridelujete konopljo za lastne potrebe ali pa jo kupite na črnem trgu in jo uporabljate za zdravje, je pomembno, da testirate vsebnost kanabinoidov, saj to priča o kakovosti izdelka. Konoplja na črnem trgu je pogosto nezanesljive kakovosti, vsebuje lahko topila in težke kovine.
Dosedanji izsledki analiz?
»V analizirani konopljini smoli je bilo od 1 do 90 odstotkov THC-ja. Analiziramo tudi produkte, ki so na trgu, da vidimo, kaj vse ljudje prodajajo. Smola v povprečju vsebuje od 40 do 60 odstotkov THC-ja. Imeli smo tudi smolo, ki je vsebovala 94,5 odstotka THC-ja.«
Na informacijski točki poleg Božidarja Radišiča svetujeta še Tanja Cvetrežnik iz društva Hopla-Konoplja in Dean Herenda iz Zveze nevladnih organizacij s področja drog in njihove uporabe. Za termin obiska svetovalne pisarne pokličite na 051/805 485 ali pišite na secufin@yahoo.com.
IZJAVA - DEKLARACIJA
Na dan znanstvenega mednarodnega seminarja »Renesansa konoplje«, ki je bil 16. in 17. junija 2017 v Ljubljani, je Ministrstvo za zdravje v izjavi, ki jo je objavila STA, pozvalo vse deležnike, ki želijo sodelovati pri oblikovanju zakonodaje o konoplji, da prispevajo svoje mnenje.
PEST - društvo za človekove pravice, Zveza nevladnih organizacij s področja drog in njihove uporabe, Hopla-Konoplja - društvo za zdravljenje s konopljo, ONEJ - društvo prekmurske pobude, Inštitut za raziskave, razvoj in zagotavljanje kakovosti naravnih zdravil vam posredujemo izjavo, ki so jo podpisali in podprli tudi strokovnjaki, prisotni na seminarju: dr. Lumír Ondřej Hanuš iz Izraela oziroma Češke, dr. Paul Hornby iz Kanade, dr. Robert J. Melamede iz ZDA, dr. Guillermo Velasco Díez iz Španije, dr. Dorothy H. Bray iz Velike Britanije, dr. Sue Sisley iz ZDA, ing. František Bednarik iz Češke, mag. Dušan Nolimal iz Slovenije.
Omenjena društva, nevladne organizacije in prisotni na seminarju ugotavljamo, da je onemogočanje dostopa do konoplje kot učinkovitega terapevtskega sredstva grobo kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Zaradi tega sprejemamo IZJAVO/DEKLARACIJO, s katero pozivamo Vlado Republike Slovenije, pristojna ministrstva, Evropsko komisijo, Evropski parlament in Združene narode, da nemudoma spremenijo politiko do konoplje in njenih uporabnikov, tako da:
– bo konoplja takoj dostopna vsem, ki jo potrebujejo;
– bodo vse odločitve temeljile na znanstvenih dognanjih, in ne strahovih iz preteklosti;
– se takoj preneha s kazenskim pregonom bolnikov, ki se s konopljo sami zdravijo, in ostalih uporabnikov;
– pri spremembah mora sodelovati laična in strokovna javnost v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, politiko in znanostjo;
– nujno je potrebna deregulacija rastline;
– pri spremembah je ob znanosti treba upoštevati predvsem želje uporabnikov;
– nujno je potrebno vzpostaviti kvalitetno izobraževanje zdravnikov, farmacevtov, zdravilcev in uporabnikov;
– država mora vzpostaviti sistem vrednotenja, kredibilnosti, verodostojnosti informacij in odgovornosti;
– država vzpostavi ustrezne instrumente financiranja raziskav konoplje in njene uporabnosti v medicini in vsakodnevnem življenju.
Vse odgovorne pozivamo, da se sprememb lotijo hitro in odgovorno.
Zaradi netočnih informacij, ki se širijo v javnosti, bomo vsem pristojnim poslali tudi strokovno gradivo in nacionalne študije, ki jih priznavajo v tujini.
POZIV K SODELOVANJU
Vsi, ki imate dokumentirano izkušnjo zdravljenja s konopljo, dokumentacijo pošljite na e-naslov bozo@weedfist.org.
Skupaj z deklaracijo bo poslana pristojnim ustanovam.
Avtor foto: Nataša Muller |
NE ZAMUDITE
