|  Pred dnevi sem bil na zanimivem predavanju, ki lahko, če ga vzamemo resno, zruši dosedanji pogled na svet. A brez skrbi. Ljudje smo preradi zasidrani v enih in istih pristaniščih, tako da ni bojazni, da se ti bo svet drastično spremenil, čeprav bi se lahko npr. na bolje, ko prebereš ta članek.
Predaval je nevrofiziolog in filozofinja. Oba se ukvarjata z raziskovanjem svobodne volje. Filozof me niti tako ne prepriča, saj samo premetava besede sem ter tja in dokaže kar se mu pač zljubi.
Bolj me je potegnil nevrofiziolog. Libetovi experimenti so namreč pokazali sledeče: ljudje so bili priklopljeni na elektronske aparaturice, ki merijo možganske aktivnosti. To so naprave, ki zaznavajo v milisekundah vsako spremembo ( z grafom in z termo sliko). Nalogo so imeli, da kadar pač hočejo, pritisnejo gumb na nekem stikalu. Logično bi bilo, da se najprej sproži misel, ki aktivira možgane, ti pa pošljejo "ukaz" prstu, da naredi gib. Pa temu ni tako.
Eksperimenti so dokazali, da se najprej sproži možganska aktivnost, potem na podlagi te pride do misli in potem pride do giba. In kaj to pomeni? Kljub temu, da so ljudje, ki so sodelovali imeli občutek, da pritiskajo gumb svobodno, torej da imajo svobodno voljo, pa očitno temu ni tako. Najprej je bila možganska aktivnost in šele nato miselni proces. Misli torej ne vplivajo na možgane, ampak možgani vplivajo na to, kaj bomo mislili.
Ali lahko potemtakem sploh kaj resnično mislim? Na podlagi tega bi rekel, da ne, saj mi nekdo drug, ta ki upravlja z mojimi možgani, sporoča, kaj naj mislim.Mogoče je to predzavedno ali pa nezavedno. Ampak tega ne moremo nadzirati. Torej, svobodne volje ni. Nimamo zavestnega dostopa do vzrokov za naša dejanja, če to mislimo je to popolna iluzija.
In če je temu tako, kaj lahko sploh naredimo? Nič. Živimo in čakamo kaj nam bodo možgani ukazali misliti.
Neznani avtor
Poslal Roman King
|
NE ZAMUDITE
Možgani so glavni?
Prispeval/a: Ljuba dne nedelja, 18. december 2005 @ 10:37 CET
Kako prikladno - vedno, ko bom ušpičila kakšno oslarijo, bom imela pri roki super pojasnilo: "Možgani so mi tako ukazali!"
Zdaj šele razumem, zakaj je na svetu toliko zločinov, prevar, goljufij, nečednosti - jasno, možgani nas napeljujejo k temu!
Če izhajam iz tega, potem smo ljudje še vedno na stopnji živali (roparic). Te nimajo svobodne volje, ker jih vodi nagon.
Prav zaskrbelo me je! )-: Raje bi bila podobna rastlinojedim živalim, ker imajo te mirnejši in bolj blag značaj.
Ali pa smo mogoče ljudje le nekakšni bioroboti?! Morda pa smo le lutke na vrvici, s katerimi se igra neka neznana sila? Malo me skrbi, kaj bo potem, ko se bo ta neznana sila naveličala igrati z nami!?
Zato je zelo mogoče, da smo ljudje - glede na naravo naših možganov, ki nam ukazujejo - razdeljeni na roparice in blagohotneže ( beri zle in dobre ljudi). Upam, da spadam med slednje? Ali pa morda tudi ne - ti se ne posmehujejo piscem raznih neumnosti! Torej sem roparica? Kdo bi vedel!?
Kakšno razsvetljenje - in olajšanje! Pejmo ga lomit - saj nam nihče nič ne more! Vsega bodo krivi naši možgani - kaj pa nas napeljujejo na take misli in dejanja!!!
Vse naše misli iz prepričanj se porajajo,
a iz misli se ves čas čustva proizvajajo.
Čustva vodijo v dejanja - dobra ali slaba -
naj prepričanj pozitivnih prevladuje raba!
*****
Človek tisto bo postal, o čemer premišljuje -
lep postal bo, če lepoto često občuduje,
Kdor pa najde zadovoljstvo v podlosti in zlu,
ta se kmalu bo navzel grdote in smradu!
*****
Dejanja, ki ljudje često jih izvajajo,
z določenim razlogom se morda dogajajo.
Teh razlogov se od njih marsikdo zaveda,
še več pa jih v dejanja vodi v glavi zmeda.
*****
Iz slabih misli se rodijo slabe navade,
ki kot slabi rezultati vračajo se rade.
Mi nismo navade - smo le njihov upravitelj,
zato lahko smo tudi spremembe povzročitelj!
*****
Pogosto se nekritične izjave
v možganih naših v dogme spremenijo,
ki pa nedokazljive so narave,
zato pravilne često se nam zdijo!
*****
Lep pozdrav vsem
Ljuba Žerovc (-:
Možgani so glavni?
Prispeval/a: stojči dne nedelja, 18. december 2005 @ 11:34 CET
da je v sami osnovi zavest,
zavest vseobsegajoče,
vseznajoče
in vseprisotne energije,
kateri eni rečejo tudi Bog.
Bolj se je zavedaš znotraj sebe,
bolj si znotraj sebe sproščen in osvobojen.
Takrat se zaveš, da si sam lahko tisto seme,
ki lahko obrodi tisočero plodov. :)
Enkrat ti nisi imel možgan in prišel bo čas,
ko jih ne boš imel več,
ostala pa ti bo ena stvar:
Tvoja zavest.
Tako je to vedno bilo, je in vedno bo. :)
Amen
---
stojči
Možgani so glavni?
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 18. december 2005 @ 13:26 CET
tvoje modre misli vselej rada komentiram, ker so vedno na ostrini simbolike, s katero lahko marsikaj razložimo.
Glede možgan bi rekla, da za kar je nespametnega na svetu si je Bog izvolil, da bi osmramotil modre, in kar je slabotnega na svetu, si je Bog izvolil, da bi osramotil, kar je mogočnega.
Naši možgani so center našega mišljenja, arhiv spominov in podob o vsem kar smo preživeli in doživeli, prijetnega in neprijetnega, o vsem kar govorimo, k čemur se odzivamo in k čemur težimo. Naši možgani so naša zavest, naša ljubezen in ego hkrati. Vse je v teh nevronskih mrežah možgan in če so nekaj minut brez kisika, izumrejo in vse kar je v nas izgine. Ne zavedamo se več, da živimo. Človekova veličina v možganih je dar, je tudi dedna lastnost in ni zgolj uspeh našega prizadevanja. Človekovo veličino pa najmanj dosežejo tisti, ki se zanjo največ potegujejo. Naši možgani in naša zavest so dar narave in si običajno prizadevajo doseči vse, kar so načrtovali, vse do živčne izčrpanosti, ko se zvečer uležejo s svojim nosilcem v posteljo in zaspijo, da si naberejo novih moči in znova zaživijo, preden to svojo podarjenost, ki so jo dobili ob rojstvu in jo oblikovali, ko so se razvijali v človeka, povsem ne izkoristijo. Hudo je, če možgani preveč drvijo mimo človeka in v svoji modrosti ne prisluhnejo tudi srcu. Ko zavest človeka umre, nobena vrhunska znanost ne more pomagati, da bi to resničnost, tako minljivo in ničevo, še lahko obsijala kakšna modrost. Možgani vedno puščajo sledi tistega, ki jih nosi v sebi. Njihov namen je uresničiti oba svetova - vidnega in nevidna in se dvigniti nad vsakdanjost s svojim simboličnim mišljenjem. Ne gre za to kaj možgani vidijo pred svojimi očmi, temveč zato kako poslušajo, kaj je v človeškem srcu. Ne gre za telesno srce, temveč za simboliko mišljenja in čustvovanja, ki nas vodi skozi dostojanstvo, čast, dobroto in vse tiste vrline, ki naj bi bile brez predrzne lahkovernosti in domišljavosti in v ponos vsakega, ki z možgani lahko misli in upravlja svoje življenje v pozitivnem smislu.
Lep pozdrav in vse dobro tebi Ljuba od
Tatjane
Možgani so glavni?
Prispeval/a: Ljuba dne nedelja, 18. december 2005 @ 15:17 CET
Hvala Tatjana za tvoje besede - vedno z veseljem preberem tvoje komentarje. Pa tudi tvoje pesmi z navdušenjem prebiram, čeprav, priznam, niso pisane v mojem stilu ( moj veliki vzornik je Prešeren, kot si gotovo tudi že sama opazila), kar pa je samo pozitivno. Vsak ptič pač poje tako, kot mu je Bog grlo ustvaril, to pa ne pomeni, da kakemu drugemu "ptiču" te pesmi niso všeč. Prav lahko se vse sorte ptiči odlično razumemo med seboj, čeprav zna vsak brenkati le na svoje lastne strune.
In povem ti - ko prebiram tvoje pesmi ali pesmi drugih avtorjev - vsaka po svoje učinkuje na skrite strune v mojem srcu, da zazvenijo v povsem drugačnem tonu, za katerega do zdaj sploh nisem vedela, da obstaja tudi v meni. Vsak po svoje me s svojimi pesmimi obogati, in upam, da tudi moje iskrice z rimami obogatijo koga drugega.
Saj smo končno vsi ENO, le da smo vsak na svojem koncu, s katerega vidimo le delček iste slike - nekateri od zgoraj, drugi od spodaj, ali od strani, ali od (pre)blizu ali od (pre)daleč... Zato pravim - živela različnost!, kajti drugi ljudje mi vsak s svojega stališča razgrinjajo sliko, ki je meni nedostopna in tako pridemo slej ko prej vsi do iste slike in spoznamo, da smo vsi povezani z njo na tak ali drugačen način! Ko mi nekdo drug s svojega stališča opisuje to isto sliko, ta tudi meni postaja vse bolj jasna in popolna.
***
Odpiranje srca pomeni, posvečati se svetu,
ljudem, naravi, bližnjim, sebi, Božanskemu Očetu.
Odpiranje naklonjenost pomeni uglašeno,
spoznanje, da z vesoljem, z bitji živimi smo ENO!
***
Veliko lepega še Tatjana!
Ljuba Žerovc
Možgani so glavni?
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 18. december 2005 @ 16:28 CET
iskrene besede vedno sežejo v srce, različnosti nas pa dopolnjujejo in bogatijo. Prešeren je tudi meni všeč, vendar vsaka zavest časa prinaša svoje izrazne možnosti in svoje bogastvo občutij, misli in modrosti. Vsak nekaj k temu prispeva. Zanima me kateri sodobni avtor poezije ti je še všeč poleg Prešerna. Meni je izjemno všeč sodobnik Alojz Ihan. Niso mi všeč pesniki, ki pišejo samo, da se rima. Bolj pomembno je sporočilo, če se človeka dotakne.
Lep pozdrav in vse dobro
Tatjana
Možgani so glavni?
Prispeval/a: Ljuba dne nedelja, 18. december 2005 @ 17:37 CET
Kakšnega posebnega ljubljenca med pesniki nimam. Pomembnejše so mi pesmi kot pa pesniki - če nisi užaljena! Ker - važno je sporočilo, manj pa človek, ki ga je napisal, čeprav je, jasno, tudi ta pomemben, saj brez njega in njegovih izkušenj ne bi bilo pesmi.
Mnenja sem namreč, da ljude nismo tisto, kar delamo, ampak smo veliko več! Pesniki smo samo tedaj, ko pišemo pesmi, sicer pa smo gospodinje, trgovci, mame, dedki, delavci, igralci, sestre...in še na stotine vlog, ki jih vsak dan igramo.
Preberem pa (skoraj) vsako pesem, ki mi pride pod roke.
Jaz sicer obožujem rime, vendar pa dajem prednost vsebini, ki jo nato skušam zajeti v čim bolj harmonično obliko. Pri tem je seveda izredno pomemben bogat besedni zaklad in odlično obvladanje slovnice, sicer verzi kaj hitro lahko postanejo banalni.
Ne maram pa preveč "pesnikov", ki se dobesedno izživljanjo s konstruiranjem nekih nemogočih skrpucalastih besednih zvez, da nazadnje ne vem, ali so nori oni ali jaz, ki to berem. Če je pesem glupa, je sploh ne preberem do konca. Če pa je pesem resnična, prava, potem vsebino začutim s srcem. In tvoje pesmi so take!
To mislim iskreno, saj me končno nihče ne sili k izražanju svojega mnenja! Za to sem se odločila čisto spontano!
Prijeten preostanek nedelje ti želim
Ljuba
Možgani so glavni?
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 18. december 2005 @ 18:54 CET
ko sem govorila o pesnikih, sem mislila na njihova avtorska dela in ne na njih kot osebe. Vesela sem, da začutiš ob branju mojih pesmi sporočilo, ki se te dotakne. Vselej se nam ne posreči. Včasih napišemo tudi kakšno besedilo, s katerim nismo izrazili tistega, kar smo čutili. Nekatere stvari so boljše nekater pa manj. Tako je z vsemi stvarmi v življenju.
Lep pozdrav
Tatjana
Možgani so glavni?
Prispeval/a: tinka9 dne ponedeljek, 26. december 2005 @ 23:11 CET
ena teorija: možgani imajo že v naprej pripravljeno tisoče možnih scenarijev, gibov, dejanj, itn.( odtod možganska aktivnost toliko prej (1 sekundo) od samega giba), ki jih sami, zavestno zaviramo, kajti če jih nebi, bi bili kot vse ostale živali...in ko se samostojno odločimo, popusti zavora, in storimo tisto, kar smo hoteli...
se pravi, mi "filtriramo" in storimo tiste gibe, katere želimo storiti...
nevrologi že vejo...
lp.
Možgani so glavni?
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 27. december 2005 @ 11:38 CET
( Jakob Bohme).
Miran.
Možgani so glavni?
Prispeval/a: Kekec dne torek, 24. januar 2006 @ 14:03 CET
Misel, ki jo mislec sliši prihaja iz razuma, ki je neodvisen od fizičnega telesa, torej možganov in ravno to raziskava tudi potrdi, saj je večina ljudi zelo aktivno zavestno prisotnih le v fizičnem telesu in zato jim morajo njihovi možgani še prevesti misel, ki se je že pred tem porodila v razumu mislečega. Človek z višjim vidikom zavedanja, pa je zavest toliko dvignil, da ne potrebuje več prevoda misli, saj je višja oblika misli lažje razumljiva in še možgani tako prihranijo energijo.
Takšen razumni človek sebe dojame kot odsev samega sebe. Njegova pozornost je usmerjena k izvoru, ki ga udejanja, k njegovi duši, k višjemu jazu, luči, ki je ni mogel videti dolgo časa in s tem sedaj popolni človek spozna, da je svetloba sama.
Lep pozdrav, ožbi