Piše: Neža Žigon v novi Vivi www.viva.si

MOŠKI SO DRUGAČNI. ŽENSKE TUDI.

Razlike med spoloma so predmet vsakodnevnih pogovorov, znanstvenih raziskav, študijskih primerov in psiholoških analiz. Stare so toliko kot človeštvo – in prav toliko časa obstajajo tudi deljeni pogledi na to, ali velja telesne in psihološke razlike sprejemati kot »nujno zlo« in se jim prilagajati, ali pa jih preprosto prezreti. Recepta, ki bi ponujal rešitev, ni; vsak zase naj presodi, kako se bo spopadal s temi razlikami in ali jih bo v vsakodnevnem življenju jemal kot začimbo – ali kot oviro.

V prispevku predstavljamo nekaj znanstveno dokazanih razlik med moškimi in ženskami, ki pa niso pravilo in tudi ne uravnilovka, na kateri bi temeljile pavšalne sodbe. To so le usmeritve, na osnovi katerih naj vsak Adam in vsaka Eva samostojno sprejme svoj sklep. V razmislek pa: razlike so tu zato, da nas bogatijo …

KAJ JE SPOL?
Najprej k osnovam. Beseda sex (angl. spol) izhaja iz latinske besede secare, ki pomeni razrezati ali deliti. Nakazuje torej na delitev človeštva oziroma na lastnosti in prvine, po katerih se moški razlikujejo od žensk. Človeštvo je sestavljeno iz dveh nepopolnih komponent, moške in ženske. Če sta ločena, sta spola nepopolna, skupaj, če torej sestavljata celoto, pa sta popolna. Človeštvo se nadaljuje le zato, ker se ti komponenti združita v celoto dopolnjujočih se vlog in odgovornosti, v okviru katerih prek fizičnega in mentalnega odnosa tvorita in ohranjata človeštvo.

Razlike med moškimi in ženskami so bile dolga stoletja družbeno opredeljene in obravnavane skozi prizmo seksizma, po katerem naj bi bili moški nadrejeni ženskam. Sčasoma so se začeli pogledi na družbeno vlogo moških in žensk izenačevati, hkrati pa je vizija enakosti med spoloma zožila možnosti za odkrivanje osnovnih razlik. Toda te obstajajo in so znanstveno potrjeno dejstvo.

V nadaljevanju predstavljamo nekaj odkritij, ki kažejo, da razlike obstajajo – toda seveda ne veljajo za vse moške in vse ženske (enako). V določeni meri gre zgolj za posplošitve, ki pa so dovolj oprijemljive, da se lahko iz njih česa naučimo.

RAZLIKE MED MOŠKIMI IN ŽENSKAMI

Biološke in fizične razlike
Dejstvo je, da se moški in ženske med seboj telesno razlikujemo. Razlike med spoloma se začnejo že pri spočetju. Vsaka od naših celic ima 46 kromosomov, vsak od staršev pa jih prispeva 23. Kromosomi se združijo v 23 parov – 22 parov je avtosomov; ti nosijo gene, ki določajo otrokove individualne fizične lastnosti. En par kromosomov sta spolna kromosoma, ki določita otrokov spol; par XX pomeni deklico, XY pa dečka, pri čemer ženska vedno prispeva kromosom X, moški pa kromosom X ali Y. Tip očetovega semena torej določi spol otroka.

Najočitnejše telesne razlike med moškimi in ženskami se nanašajo na telesno težo, obliko in anatomijo. Ženske in moški se razlikujejo po spolnih organih in seksualnih funkcijah, po organizaciji in aktivnosti možganov, po telesnih merah in moči mišic, po produkciji in porabi energije, po razmerju med mišicami in maščobo … Ženske imajo v povprečju samo od 55 do 58 odstotkov moči zgornjega telesa moškega in samo 80 odstotkov moči moškega z enako telesno težo. Moški lažje pridobijo mišice, imajo debelejšo kožo, se težje ranijo in imajo nižji bolečinski prag. Fizično so bolje opremljeni za uporabo sile kot ženske. Navadno imajo debelejšo in močnejšo lobanjo kot ženske.

Biološke razlike posredno in neposredno prispevajo k različnemu vedenju moških in žensk. Ker so njihovi možgani različno opremljeni, tudi različno zaznavajo okolje. Prepletanje zunanjih (okoljskih) vplivov in družbenega zaznavanja spolov v kombinaciji z zakoreninjenimi biološkimi lastnostmi, genetiko in delovanjem možganov vpliva na bodisi bolj moško bodisi bolj žensko vedenje.

Razlike med moškimi in ženskimi možgani
Vedenjske razlike med moškimi in ženskami naj bi bile posledica razlik v možganih, ki se oblikujejo že v maternici, torej še pred rojstvom. Ženski in moški možgani imajo različne genetske vzorce; med seboj se razlikujejo anatomsko in kemijsko.

Nekatere raziskave dokazujejo, da imajo ženske štirikrat več možganskih celic (nevronov), ki povezujejo levo (semantični spomin, znanja, nepovezana s časom in prostorom, itn.) in desno (logika, analitika, celostna obdelava podatkov v okviru časa in prostora, prepoznavanje obrazov in vzorcev, interpretiranje in ocenjevanje glasbe, zaznavanje globine, čustvovanje itn.) možgansko poloblo oziroma hemisfero.

To je razlog, da imajo učinkovitejši »dostop« do obeh hemisfer, desno polovico možganov uporabljajo pogosteje kot moški in se lahko osredotočijo na več problemov hkrati. Študije kažejo, da ženski možgani rešujejo naloge z obema hemisferama, moški pa le z eno. Ženske in moški različno procesirajo informacije zaradi razlik v velikosti dela možganov, ki se imenuje splenium; ta je pri ženskah veliko večji kot pri moških, v njem pa poteka večja možganska aktivnost.

Študija, ki so jo opravili znanstveniki s harvardske medicinske fakultete, odkriva, da imajo ženske proporcionalno večji sprednji del možganov, zadolžen za odločanje in reševanje problemov, a tudi večji limbični korteks, ki uravnava čustva. Druge raziskave so pokazale, da je tudi hipokampus, kjer je predel za kratkoročni spomin in prostorska razmerja, proporcionalno večji pri ženskah. Nasprotno sta proporcionalno večja možganska dela moških možganov parietalni korteks, ki procesira signale iz čutnih organov ter je povezan s prostorskim zaznavanjem in ravnotežjem, in amigdala, majhen možganski del, ki nadzira čustva pri spolnem vedenju.

Moški imajo tudi razmeroma večji del temenskega režnja; ta je pomemben za dojemanje prostora ter zaznavanje in ločevanje dražljajev. Ženski možgani v povprečju proizvajajo manj serotonina kot moški. Serotonin je udeležen pri uravnavanju čustvovanja, nanj pa delujejo številna zdravila, tudi tista proti depresiji. Na osnovi te ugotovitve si lahko razložimo večjo dovzetnost žensk za to bolezen.

Razlike v možganih moških in žensk imajo opraviti tudi s hipotalamusom, skupkom živčnih celic na spodnji strani velikih možganov, kjer je center za uravnavanje telesne toplote. Hipotalamus je ključna možganska struktura, saj pomembno vpliva na čustveno vedenje, žejo, lakoto, uravnavanje telesne temperature in presnove ter celo na motivacijo. To je nadzorni center drugih delov možganov, kar je pomembno za razumevanje razlik med spoloma.

Ponazorimo s primerom: dokazano je, da hipotalamus pri moških deluje neciklično, pri ženskah pa ciklično. Ženski hipotalamus torej ciklično vpliva na jajčnike, ker pa jajčniki proizvajajo hormone, ciklično nihajo tudi ravni hormonov. S tem si lahko razložimo nihanje razpoloženja in temperamenta pri ženskah. Hormoni so namreč nekakšni kemični stimulatorji, vsak od njih pa drugače vpliva na telo. Ženske imajo tudi obsežnejše povezave med možganskima poloblama in manjše jedro (INAH3) v hipotalamusu, ki je pomembno za spolni odziv.

Možgani žensk in moških so kvantitativno različni tudi na območju, imenovanem limbični sistem. To je del velikih možganov, odgovoren za nekatere vegetativne funkcije, čustvene odzive, učenje in spomin. Limbični sistem žensk je večji od moškega in je hkrati tudi edino območje možganov s številnimi receptorji estrogena. Estrogen je ženski hormon, zaradi katerega je ženska – ženska, prav po njegovi zaslugi imajo ženske prsi in lahko rojevajo otroke. Limbični sistem vpliva tudi na večjo čustveno občutljivost v obdobju pubertete, med menstrualnim ciklom (PMS) in v menopavzi.

Na splošno so moški možgani visoko sistematizirani. Imajo veliko zmožnost za »predalčkanje«, majhno zmožnost za opravljanje več nalog hkrati, visoko zmožnost za nadziranje čustev, šibko usmerjenostjo v odnose in veliko usmerjenostjo k projektom. Moški možgani so učinkovitejši pri fokusiranju, ženski pa pri integriranju. Zato toliko žensk razmišlja holistično in imajo boljšo intuicijo.

Moški zaradi značilnega delovanja možganov v stresni situaciji pogosteje reagirajo, še preden razmislijo. Na tveganja se odzivajo agresivno in se nagibajo k tekmovanju z drugimi moškimi. Ženski možgani omogočajo opravljanje več nalog hkrati in imajo slabšo zmožnost nadziranja čustev. Pred ukrepanjem pomislijo hitreje kot moški, na tveganja se odzivajo previdneje, raje imajo sodelovanje kot tekmovanje.

Pristop k reševanju problemov
Moški in ženske se lotevajo reševanja problemov z enakimi cilji, vendar pri tem uporabljajo različne pristope. Za večino žensk razprava o problemu pomeni priložnost za raziskovanje, poglobitev ali okrepitev odnosa z osebo, s katero se pogovarjajo. Ženske se navadno bolj ukvarjajo s tem, kako reševati probleme, kot s ciljem rešitve. Za večino moških pa reševanje problema pomeni priložnost, da prikažejo svoje sposobnosti in moč ter predanost odnosu. To, kako reševati problem, ni tako pomembno kot učinkovitost reševanja, pri čemer čustva, v nasprotju z ženskami, potisnejo vstran.

Razmišljanje
Moški in ženske lahko dosežejo enake sklepe in pridejo do enakih rešitev, toda procesi, ki jih pri tem uporabljajo, so različni in lahko vodijo do povsem različnih rezultatov. Na splošno moški in ženske informacije procesirajo različno.
Ženske so intuitivni misleci. Razmišljajo o različnih virih informacij, zavzamejo širšo perspektivo, elemente naloge pa zaznavajo kot povezane in soodvisne. Prevzame jih kompleksnost, ki obstaja ali bi lahko obstajala, obenem pa težko ločijo svoje osebne izkušnje od problemov.

Moški se osredotočijo na en problem hkrati – ali vsaj na omejeno število problemov. Ločujejo med seboj in problemom ter minimizirajo potencialno kompleksnost. Probleme rešujejo linearno ali sekvenčno, njihovih elementov pa ne zaznavajo kot tako zelo povezane, pač pa bolj kot neodvisne. Ne poglabljajo se v podrobnosti, ki bi jim utegnile koristiti pri reševanju problema.

Spomin
Ženske si lažje zapomnijo stvari in dogodke z močno čustveno komponento ter dogodke ali izkušnje, povezane s čustvi in občutki (rojstni dnevi, obletnice, podrobnosti o svetu, v katerem živijo). Moški se spominjajo dogodkov z rabo strategij, ki temeljijo na rekonstruiranju izkušenj (elementi, naloge, aktivnosti).

Lažje si zapomnijo »taktične spomine«, kot so potovalne smeri, in vse, kar je povezano s tekmovanjem ali telesno dejavnostjo. Pri tem igra pomembno vlogo tudi hipokampus, del možganov, ki je primarno odgovoren za spomin ter se različno odziva na moški hormon testosteron in spremenljive ravni ženskega hormona progesterona.

Verbalne sposobnosti in sporazumevanje
Vsakdo pri sporazumevanju uporablja svoj slog. Ta je odvisen od več dejavnikov: od kod prihajamo, kako in kje smo odraščali, od naše izobrazbe, starosti in celo spola. Na splošno moški in ženske komunicirajo različno, čeprav se lastnosti enega spola prepletajo tudi v drugem.

Ženske že od rojstva naprej kažejo večje sposobnosti, ko gre za verbalne funkcije in tekoče govorjenje, črkovanje, slovnico in hitrost branja (pri razumevanju besed in besedišču imata oba spola približno enake sposobnosti). Velika verbalna sposobnost žensk se kaže v večjem zanimanju za družbene in medosebne vidike življenja. Ženske bolj zanimajo ljudje kot predmeti. Čutijo večjo potrebo po povezovanju kot moški in so motivirane za opravljanje nalog iz socialnih vzgibov.

Moški iščejo jasne rešitve problemov in koristne nasvete, ženske pa skušajo vzpostaviti vzdušje intimnosti ter pri prizadevanju za krepitev odnosov izražajo skrb in empatijo. Moški se pri komuniciranju osredotočajo na dejstva, ženske poudarjajo občutke. Moški probleme najbolje rešujejo tako, da razmišljajo le o eni zadevi hkrati, pri čemer so najraje sami. Ženske se morajo o problemih pogosto s kom pogovoriti. Moški pristopijo k situaciji z močno željo po odločanju in ukrepanju, ženske pa včasih le želijo govoriti o tem, kar občutijo v zvezi z dano situacijo.

Moški govorijo neposredno in uporabljajo besede dobesedno, ženske posredno. Načeloma v javnih situacijah moški govorijo več kot ženske, doma pa je prav nasprotno. Ženske med pogovorom pogosteje vzpostavljajo očesni stik in skačejo s teme na temo, medtem ko lahko moški dalj časa govorijo o eni temi. Ženske pri poslušanju sodelujejo z glasovi (»hm«, »aha« …), moški so tišji poslušalci.

Pri komuniciranju ženske namenjajo večji poudarek govorici telesa, izražajo več čustev, več se smejijo in smehljajo, medtem ko moški bolj nadzirajo čustva; pogosteje jih izražajo ko gre za sporočanje nadrejenosti, moči. Ženske namenjajo večji poudarek »vzdušju«, občutljivejše so na zvoke in vonjave.

Razlike pri zaznavanju in dojemanju erotike
Zaradi razlik med moškimi in ženskimi možgani ter različnih hormonskih ravni obstajajo tudi razlike v vizualnem erotičnem zaznavanju. Eden od razlogov, zakaj moške vzburja ženska golota, se skriva v hormonskih razlikah. Moški imajo višje ravni androgenov (moški spolni hormoni, ki vplivajo tudi na večjo fizično agresivnost) kot estrogenov (ženskih spolnih hormonov) in nasprotno.

Androgeni so hormoni erotičnega vzburjenja pri moških in ženskah (pri obeh spolih vplivajo na povečanje libida), estrogeni pa so »erotično pomirjevalo« in lahko pri obeh spolih vodijo v pomanjkanje seksualne pobude. V obdobju pubertete se pri fantih poveča raven androgenov, kar je eden od razlogov za pogosto razmišljanje o spolnosti in večjo občutljivost na erotične dražljaje.

K določeni, vendar manjši meri seksualnega vznemirjenja in radovednosti pripomorejo tudi nizke ravni androgenov, ki jih proizvaja žensko telo, vendar ženske zaznavajo moške drugače: začnejo se zavedati svojega telesa, ki postaja ženstveno, in vznemirja jih misel na to, da bi jih moški ljubkoval in ljubil.

Žensko seksualno vzburjenje je namreč osredotočeno predvsem na romantično idejo o moškem, ki si je želi; ne vzburja je moški sam po sebi, marveč njena predstava o njegovi želji po njej (to tudi pojasnjuje večjo skrb žensk za zunanji videz). Nasprotno moške lahko seksualno vzburi že samo žensko telo, na osnovi česar jo spremeni v objekt poželenja.

Spopadanje s čustvi
Moški se težje povezujejo s svojimi občutki in se utegnejo ob pretiranem čustvovanju v svoji okolici počutiti ogrožene. Situacijo skušajo nadzirati z izražanjem nadzora in moči ali z umikom. Ženske so v stiku s širšo paleto čustev kot moški in tudi njihova intenzivnost je večja. To moški zaznavajo kot nihanje razpoloženja, kar težko razumejo.

CELOTA RAZLIK: PARTNERSKI ODNOS

Ko zaživimo v partnerskem odnosu, je napačno pričakovati, da bo partner postal naš klon – z enakimi stališči, vrednotami, zaznavami in vedenjem, klon, ki bo mislil, čutil in deloval enako kot mi. Toda vedeti in zavedati se moramo, da nobenega človeka ne moremo spremeniti, če si tega ne želi. Še manj verjetno je, da ga bomo spremenili na osnovi lastnosti, ki določajo njegov spol. Veliko bolje je, če se s temi razlikami sprijaznimo in z njimi obogatimo partnerski odnos, namesto da ga zaradi prizadevanja po izenačenju uničimo.

Družbene norme, ki razlike med moškim in žensko nenehno poudarjajo kot nepremostljive, nam ne smejo zamegliti pogleda na stvarnost: razlike obstajajo in bodo ostale. Izziv je v tem, da se jih zavedamo, jih sprejmemo in s spoštovanjem do njih živimo polno življenje. Razlike namreč niso ne »dobre« ne »slabe«. So le posplošitve, ki, uokvirjene v klišeje, pomenijo začetek konca.

Neža Žigon

Družbene norme, ki razlike med moškim in žensko nenehno poudarjajo kot nepremostljive, nam ne smejo zamegliti pogleda na stvarnost: razlike obstajajo in bodo ostale. Izziv je v tem, da se jih zavedamo, jih sprejmemo in s spoštovanjem do njih živimo polno življenje.

Razlike med moškimi in ženskami ne veljajo za vse moške in vse ženske (enako).

Razlike med spoloma niso ne »dobre« ne »slabe«. Gre za posplošitve, ki pa so dovolj oprijemljive, da se lahko iz njih česa naučimo.

MALO ZA ŠALO, MALO ZARES

- Ženske imajo več domišljije kot moški. Potrebujejo jo zato, da moškim povedo, kako čudovite so.
- Ženske imajo napake. Moški imajo le dve. Vse, kar rečejo, in vse, kar storijo.
- Uspešen moški je tisti, ki zasluži več denarja, kot ga njegova ženska lahko zapravi. Uspešna ženska je tista, ki najde takšnega moškega.
- Moški se zbudijo takšni, kot so šli v posteljo. Ženske se čez noč nekako razkrojijo.
- Ko je ženska v depresiji, bodisi jé bodisi nakupuje. Moški zavojujejo sosednjo deželo.
- Moški je oseba, ki bo plačala deset evrov za stvar, ki stane pet evrov, a jo potrebuje. Ženska bo plačala pet evrov za stvar, ki stane deset evrov, a je ne potrebuje.
- Moški hoče biti prva ljubezen ženske. Ženske imajo bolj prefinjen instinkt; hočejo biti zadnja romanca svojega moškega.
- Za ženske je ljubezen okupacija. Za moške je preokupacija.
- Če naj bo ženska srečna z moškim, ga mora veliko razumeti in malo ljubiti. Če naj bo moški srečen z žensko, jo mora veliko ljubiti in je niti poskušati razumeti.
- Ko se ženska poroči z moškim, pričakuje, da se bo spremenil, vendar se ne. Ko se moški poroči z žensko, pričakuje, da se ne bo spremenila, vendar se.
- Moški se poročijo, ker so utrujeni, ženske zato, ker so radovedne.
- Žensko skrbi prihodnost, dokler ne dobi moža, moškega nikoli ne skrbi prihodnost, dokler se ne poroči.
- Ženska vedno obuja spomin na moškega, ki jo je hotel poročiti. Moški obuja spomin na žensko, ki je ni poročil.
- Moški ženske ne razume dvakrat: preden se poroči in ko je že poročena.
- Le dve stvari sta potrebni, da je žena srečna: da ji pustiš misliti, da je po njenem, in da ji tudi pustiš, da je po njenem.
- Poročeni moški živijo dlje kot samski, vendar so poročeni moški tudi bolj pripravljeni umreti.
- Vsak poročen moški bi moral pozabiti na svoje napake – nima smisla, da se dva človeka spominjata iste stvari.
- Nekateri moški so živ dokaz, da ženske razumejo in prenesejo šalo.
- Moški so kot avtomobili – prvo leto so vsi dobri.
- Ženska ima v vsakem prepiru zadnjo besedo. Vse, kar moški reče po tem, je začetek novega prepira.
- Če bi ženske vedele, kaj razmišljajo moški, jih sploh ne bi prenehale klofutati.
- Moški so kot živali; hkrati so tudi odlični hišni ljubljenčki.
- Si lahko predstavljate svet brez moških? Bil bi brez zločinov in z veliko srečnimi ženskami.
- Ženske imajo dve orožji: kozmetiko in solze.

HORMONI IN RAST

Androgeni. Androgeni prispevajo k rasti, ker pospešujejo sintezo proteinov iz maščob, hkrati pa pospešujejo zadrževanje kalcija, fosforja, dušika. Vse to pripomore k rasti ter obnavljanju kosti in mišic. Ker imajo moški višje ravni androgenov kot estrogenov, imajo večje mišice in kosti kot ženske ter lažje razvijejo njihovo moč in velikost.

Estrogeni. Estrogeni pospešujejo pridobivanje telesne teže, ker prispevajo k zadrževanju vode. Telesna teža ženske se med menstrualnim ciklom spreminja prav zaradi spremenljivih ravni estrogenov. Visoke ravni estrogenov ženskam onemogočajo enakovredno kosanje pri dejavnostih, ki zahtevajo telesno moč.

Vivin klicaj

OSEBNOSTNE LASTNOSTI, VREDNOTE, SAMOSPOŠTOVANJE IN MOTIVACIJA

MOŠKI
- Njihovo samopodobo določa zmožnost za doseganje rezultatov, uspehov in dosežkov. Večji ko so dosežki, boljša je njihova samopodoba.
- Če naj se dobro počutijo, morajo cilje dosegati samostojno.
- Samostojno opravljanje nalog je zanje simbol učinkovitosti, moči in kompetence.
- Na splošno moške bolj zanimajo stvari in objekti kot ljudje in občutki.
- Moški redko govorijo o svojih težavah, razen če poiščejo nasvet strokovnjaka; vprašati za pomoč ali nasvet, kadar česa ne znaš ali ne zmoreš, je zanje znak šibkosti.
- Moški so agresivnejši in bojevitejši od žensk.
- Moški cenijo nasvet in kritiko, kadar sami prosijo za to. Pripravljeni so na izboljšave, kadar čutijo, da se tega lotevajo kot reševanja problema.
- Moške motivira misel, da jih nekdo potrebuje. Najgloblji strah moških je, da niso dovolj dobri ali sposobni, čeprav tega morda nikoli ne pokažejo.
- Samospoštovanje moških je v veliki meri odvisno od uspešnosti njihove kariere.
- Neuspehi in finančni zlomi jih uničujejo. Bolj so obsedeni z denarjem kot ženske
- Ne marajo prositi za (dodatne) informacije; to je zanje znak neuspeha.

ŽENSKE
- Cenijo ljubezen, komuniciranje, lepoto in odnose.
- Njihovo samopodobo določajo občutki in kakovost odnosov. Več časa porabijo za pomoč drugim. Izpolnitev izkusijo skozi delitev in povezovanje.
- Osebno izražanje, tako z oblekami kot z občutji, je zanje nadvse pomembno, tako kot tudi komuniciranje. Pogovor in povezovanje sta pomembna za pozitivno samopodobo.
- Pomagati drugim ni znak šibkosti, marveč moči.
- Zelo so obremenjene s telesnim videzom in svojo privlačnostjo. Tovrstne spremembe so zanje enako težke kot za moške spremembe finančnega stanja.
- Kadar so moški preobremenjeni z delom ali denarjem, je to za ženske znak zavrnitve.

Vivin namig
V stresu se moški borijo, ženske pa povezujejo. Študije kažejo, da moško telo v stresu proizvaja adrenalin, žensko pa oksitocin, hormon, ki krepi potrebo po medosebnih stikih in bližini. Ženske vedo, da na slab dan ni boljšega kot pogovor s prijateljico.