Lahko si predstavljam, kako se nekomu, ki ima izjemen dar, oz., posluh za glasbo, v glavi stalno preigravajo note in njegovo srce ob tem veselo poskakuje v novo nastajajočih ritmih. Če se rodiš s takim darom, ga enostavno ne moreš spregledati, ker je vsa tvoja zavest prežeta z njim. To so mojstri-virtuozi.

In potem imamo bolj ali manj glasbeno učljive ljudi, z več ali manj posluha. Tem z manj posluha, verjetno niti glasbena šola ne prinese veliko ustvarjalnega učinka. In virtuozi bi se verjetno strinjali, da glasba ne nastaja v njihovem razumu, čeprav v njem odzvanja. Da glasba prihaja iz ozadja njihove osebnostne zavesti in se v razumu samo prevede v note. Tega čudeža se ne da »naučiti« v nobeni glasbeni šoli.

Ravno tako je z zavedanjem. Imamo mojstre, ki se zavedajo več in drugače. To so ljudje, ki ne morejo spregledati prisotnosti zavesti izza njihove omejene osebnostne-ego strukture. To so ljudje, ki čutijo svojo lastno celovitost izza omejenega jaz-a. To so ljudje, ki čutijo zavest Enosti in ta odzvanja v njihovem razumu. Njihovo notranje raziskovanje je preigravanje božjih not. Razum jih samo zapisuje v čudovita sporočila. Tudi tako zavedanje je dar, ki se ga ne da naučiti v nobeni duhovni šoli ali delavnici.

Veliko je že ljudi, ki se bolj manj zavedajo te svoje notranje resničnosti. To so ljudje, ki že zaznavajo božansko glasbo izza njihove razumske zavesti. In potem imamo tudi ljudi, ki še živijo v nezavedanju tega čudeža.

Smo kot seme jabolka, ki jablane ne more »videti« dokler je v strukturi jabolka. Lahko sicer razume, da je vse skupaj iz nečesa nastalo in si o tem ustvari razne miselne predstave in prepričanja. Vendar ko je seme dovolj dozorelo, se mu razvije posebno čutilo in jablano lahko občuti v sebi. Kar ni nič posebnega, saj seme v resnici v sebi že nosi zapis svoje uresničitve, torej zapis celotne jablane.

Ravno tako je zapis Enosti-Boga že v nas. In to čutilo je dar zavedanja, s katerim lahko prebiramo te zapise. Ti zapisi so tisto božje kraljestvo, ki se bo po prerokbi odkrilo (spustilo) našemu zavedanju. »Kakor zgoraj, tako spodaj« dejansko pomeni »kakor znotraj tako zunaj«. Božje kraljestvo se odkriva-prihaja znotraj nas. V črkah ljubezni odzvanja v našem razumu in naše srce veselo poskakuje v manifestaciji tega čudeža.