Genij in svetovalec kraljem
Na dvoru Louisa XV se je leta 1760 pojavil neobičajen človek, ki se je predstavil kot Grof S.G. Izkazalo se je, da je genij s tako velikim številom izjemnih talentov. Vsi dvorjani so bili v nekaj dneh povsem osupli nad njimi. Med drugim je z obema rokama simultano napisal identični besedili. Ko so ju primerjali pod svetlobo sta se besedili popolnoma prekrili. Najtežje partiture je igral brez branja not.

Virtuozno je igral na veliko inštrumentov. Več jezikov je govoril tako dobro, da ljudje katerih materin jezik je govoril niso vedeli da je tujec. Govoril je francosko, nemško, italijansko, špansko, madžarsko, portugalsko, staro-grško, sanskrtsko, kitajsko, arabsko in druge jezike. Bil je izjemen slikar. Zelo dobro je poznal fiziko in kemijo. Študiral ju je na dvoru perzijskega šaha. Bil je pravi renesančni človek. Alkimist. Grofovi prijatelji so bili avstrijski, nemški, francoski, angleški, madžarski in drugi evropski plemiči ter kralji. Bil je v stikih z geniji tistih časov, kot je bil denimo . Mesmer.

Ostarela grofica Georgy, ki je pred 50 leti spremljala svojega moža v Benetke je na dvoru srečala Grofa. Ko ga je zagledala je bila zelo presenečena. Po prvem šoku pa se je le opogumila:
„Ali ste tako prijazni in mi poveste ali je bil Vaš oče okoli leta 1710 v Benetkah?“
„Ne, ni bil, madam. Očeta sem izgubil že prej. Jaz sem živel v Benetkah ob koncu prejšnjega stoletja. Takrat sem vas imel čast spoznati. Pohvalila ste nekaj pesmi, ki sem jih napisal.“
„Oprostite gospod, ampak to je nemogoče. Grof katerega sem poznala v tistih časih je bil star približno 45 let. Vi ste istih let.“
Grof ji je smeje odvrnil: „Zelo sem star.“
„Vsaj 100 let?“
„To je možno.“ Potem je grof spomnil gospo na mnoge dogodke, katerim sta prisostvovala le ona dva.
„Prepričana sem, da ste me poznali že pred 50 leti. Nenavaden človek ste - hudič.“
Kot da bi v dvorani zagrmelo, je prišel odgovor Grofa: „Ne uporabljate tega imena! Nikoli!“ Potem je zapustil dvorano.

Več kot leto dni pred francosko revolucijo je Grof, grofico d'Adhemar (in kasneje neuspešno tudi kraljico) posvaril pred nevarnostjo: „ V Franciji se pripravlja ogromna zarota. Vodje se še ne vidi, a kmalu bo postal viden. Cilj zarotnikov je uničiti to kar obstaja in ustvariti nov sistem. Oni sovražijo kraljevo družino, klerike, plemiče in upravnike. Še vedno je dovolj časa, da kralj zarotnike ustavi. Vendar pa se čas, prehitro izteka.“

Skrivne bratovščine
Grof je bil rožni križar. V prostozidarski in rožno-križarski literaturi 19. st. najdemo dokaze o njegovih tesnih stikih z pomembnimi rožnimi križarji na Madžarskem in v Avstriji. Helena Petrovna Blavatsky omenja, da ima Grof v lasti „šifrirani rožno-križarski rokopis”. To dejstvo govori o izredno visokem položaju Grofa kot rožnega križarja. V Blavatskini Tajni doktrini najdemo Grofovo učenje o številih in njihovi vrednosti. To znanje ga povezuje z Pitagorejsko šolo. Tajna doktrina dokazuje enost izza različnih misteričnih šol v katerih se poučuje prastaro modrost.

Na prvi pogled bi bilo lahko sklepati, da bi bila bolj primerna ena sama velika okultna organizacija. Ko pa pogledamo zgodovino 18. st. je razlog za pahljačo majhnih okultnih organizacij več kot očiten. Nemčija in Anglija sta bili v vojni. Zato bi vsaka večja organizacija v očeh države kmalu postala predmet preiskave. Iz več razlogov je možno sklepati, da je bilo bolj varno, da je obstajala pahljača različnih majhnih organizacij. Grof je potoval od ene do druge organizacije. Grof je povezoval, vodil in učil.

Na konvenciji prostozidarjev leta 1785 je Francijo predstavljal Grof S.G.. Dechamps pravi, da je bil Grof templar. Prav tako naj bi Grof iniciiral Cagliostra v templarje. Po Eliphasu Leviju je bil Grof na zunaj katolik. V prostozidarski loži Philaletes je podajal svojo filozofijo. To je bila ena redkih prostozidarskih lož, ki je imela trdne rožno-križarske temelje. Njeni člani so študirali življenje na višjih energetskih nivojih, kot so to stoletje kasneje počeli teozofi. Bili so praktični okultisti.

V „Kleine Wiener memorien“ Franza Graffa najdemo zapis o Grofu:
Nekega dne je po Dunaju zakrožila novica, da je Grof, najbolj skrivnostni iz kroga nedojemljivih, tu na Dunaju. Vse, ki so poznali njegovo ime je preplavil šok. Naš krog adeptov je bil navdušen nad novico. Grof je na Dunaju!
 
Komaj si je Graffer Rudolph opomogel od presenečenja je odhitel v Hiniberg po svoje papirje. Med njimi je imel tudi priporočilno pismo za Grofa. Graffer je poiskal barona Lindena s katerim se odpeljeta na Landstrasse, kjer so imeli rožni križarji svoj alkimistični laboratorij. 
 
Laboratorij sta našla odklenjen. Bila sta šokirana. Za mizo je sedel Grof! Bral je Paracelsusa. Nemo sta obstala pri vratih. Skrivnostni obiskovalec je počasi zaprl knjigo. Počasi je vstal. Tudi onadva sta se šele začela zavedati pred kom stojita. Iz grofa, ki je stal pred njima je dobesedno sijala lepota in svetloba. Grof ju je pozdravil v brezhibni francoščini. Z glasom ki je ganil dušo, je Gafferju rekel: „Zame imate priporočilno pismo od von Seingalta, a le-to ni potrebno. Ta gospod je baron Linden. Vedel sem da bosta v tem trenutku tukaj. Draga gospoda, znano mi je vajino delo. Vama lahko s čim pomagam? Govorita.“ Osupla sta obnemela. 
 
Linden je pripravil majhno mizico in odšel proč. Grof je pomignil Grafferju naj se usede in mu dejal: „Sedaj ti bom služil. Poznam te preko Angela Solimana, kateremu sem lahko služil v Afriki.“ Graffer je potem le dejal, da si res želi pomoči od grofa. 
 
Grof je zaprosil za papir in nalivnik. Stran je prepolovil in z obema rokama simultano pisal isto besedilo. Ko je napisano Gaffer postavil na okno, sta se besedili popolnoma prekrili. 
 
Potem je Grof obmolčal. Njegovo telo je postalo nepremično, njegove žareče oči so ugasnile. Šele čez nekaj minut je zopet oživel in takoj dejal: „Sedaj se bom poslovil. Jutri bom v Konstantinoplu, potem bom v Angliji pomagal pri dveh izumih: vlaku in parniku, ki ju bo v naslednjem stoletju potrebovala Nemčija. Letni časi se bodo letos (1846) začeli počasi spreminjati. Najprej pomlad, potem pa še poletje. To je postopno izginjanje časa samega, ki napoveduje konec velikega časovnega ciklusa. Vse vidim. Astrologi ne vedo nič. Jaz sem študiral še v piramidah, zato zaupajta mojim besedam. Proti koncu stoletja bom izginil iz Evrope in odšel na Himalajo. Moram počivati. Čez 85 let bom prišel nazaj med ljudi. Mir z vami. Ljubim vas.“ Nato je odšel v sosednjo sobo in že ga ni bilo več.

Sklep
Grof se je ukvarjal z politiko, izumi, rožnimi križarji, prostozidarji, znanostjo, umetnostjo in alkimijo. Če se oddaljimo od zgodovinsko preverjenih virov (Cooper-Oakley) na področje današnjih ezoteričnih virov najdemo podatke da Grof trenutno živi na Japonskem. On je navdahnil internet. Dejavno naj bi pomagal pri nastanku ZDA, pa tudi v prejšnjem in tem stoletju je še kako politično aktiven. Paul Foster Case je eden izmed redkih ezoterikov, ki je bil v stiku z njim. V tem času mu je Grof predal vse, kar je bilo potrebno za gradnjo nove okultne šole - BOTA. Prav tako naj bi bil Grof že generacijo prej -koncem 19. st. eden izmed skrivnih šefov izza Zlate zore. Po klasični ezoteriki je grof utelešenje ceremonialnega reda, rituala. Grof je nadimek tega mojstra modrosti, ki ga uporabljajo njegovi bratje v Velikem belem bratstvu.  Sancto Germano pomeni sveti brat.

Franček Dobovišek