" Cvetove belih vrtnic sem videl plavati po zraku.
Mehko so začeli padati po moji glavi."

V soju rumeno obarvanega ozračja, ki ga je obarvala
osvobajajoča svetloba sonca, so beli cvetovi spremenili svojo barvo.
Takrat so moja razbremenjena pljuča začela dihati vonj rumenih cvetov
in čudovito mešanico obeh.

Z golimi podplati sem počasi in lebdeče poskakoval po neverjetno lepem
in pisanem travniku. Vse je tako dišalo in vse je bilo tako lepo.

Vse je bilo opito z neverjetno polno melodijo. Ves strah je popolnoma izginil.
Nisem se mogel spomniti niti ene samcate misli, ki bi me lahko oblekla v strah,
in mi tako začela dušiti doživljanje te vseprežemajoče, zelo čudovite melodije.

Bil sem sam, a vendarle, bil sem poln te vseprežemajoče melodije, ki je bila
ena sama Ljubezen.

Moje bitje se je popolnoma razorožilo.

Moje budno zavedanje je doživelo posebno veselje. Zelo sem bil vesel
saj sem spoznal stvar, ki mi jo še ta svet ni načel. Spoznal sem stvar, ki mi jo
še ta svet ni uzel. Spoznal sem svoje sanje in zaplesal sem z njim.

Jaz in moje sanje sva postala eno v enem.