Modrost rastlin, kot jo pozna tradicionalni šamanizem v porečju amazonke
Avtor: Kevin Furnas

Kevin Furnas je bil rojen v San Franciscu. Vrsto let je raziskoval in se učil pri različnih kulturah po celem svetu. Med 20 mesecev trajajočo šamansko iniciacijo z dieto v Etnobotaničnem vrtu Sachamama (Sachamama Ethnobotanical Gardens) v okolici Iquitosa, Peru, je delal z različnimi rastlinami, drevesi in kamni. Nekaj časa je v Cuzcu na tradicionalen način preko donacij vodil ajauaska obrede. Umrl je aprila 2007.

Kadarkoli razmišljamo o šamanizmu v porečju Amazonke, neizogibno nastanejo podobe gozda z neskončnim prepletanjem ovijalk in eksotičnih rastlin, katerih prvobitnost vzbudi občutek realnosti, bližji mitu kot našemu konkretnemu, modernemu svetu. Alexander Von Humboldt je s svojimi odpravami v začetku 19. stoletja odprl novo področje raziskav ter navdušil Schultza in celo vrsto raziskovalcev rastlin, ki so s tem oblikovali začetke etnobotanike.

Drzni botaniki in antropologi so se spustili po toku neraziskane reke in izsekali poti skozi nedotaknjeni gozd v imenu znanosti in s ciljem, da bi nekega dne razumeli to novo, skrivnostno mejno področje. Mehanizem, preko katerega naj bi cilj dosegli - pravzaprav motivacija raziskovalcev – je temeljil na predpostavki, da lahko realnost objektiviziramo in jo tako razumemo v okviru zahodne znanstvene misli. Rastline so zbirali, klasificirali in analizirali vse do molekularnega nivoja z domnevo, da je celoto moč dojeti preko vsote njenih posameznih materialnih delov. Kadar so znanstveniki naleteli na prepričanja prvotnih prebivalcev, ki so nasprotovala Newtonovi mehanistični perspektivi realnosti, so ta prepričanja razvrednotili in jih odrinili na nivo mitologije. Uveljavilo se je prepričanje, da so prvotna ljudstva oblikovala zgodbe, preko katerih so pojasnjevala svoje okolje, ker pač niso bila tako učena, kot naj bi to veljalo za univerzitetno izobražene raziskovalce. Vsekakor so do nedavnega prezrli celotno vèdenje prebivalcev porečja Amazonke ali pa z njim opravili kot z nenavadno folkloro, pogosto seveda v prid izkoriščanju komercialno zanimivih surovin. S člankom želim bežno odstreti pogled šamanov prvotnih ljudstev porečja Amazonke na okolje in na njihovo povezanost z njim. Za razliko od akademikov želim preseči nekatera ukoreninjena prepričanja o naravi rastlinskega sveta na tem planetu in naslikati drugačno podobo gozda. Takšno, kot sem jo odkril v času svoje šamanske iniciacije v Peruju, v bližini mesta Iquitos.

Mnogo je že napisanega o šamanizmu v porečju Amazonke, še posebej o ajauaski+ kot o enteogenem* rastlinskem pripravku, ki je sposoben spreminjati zaznave. Le peščica avtorjev se je dejansko potrudila in sistem proučevala izkustveno. Med tradicionalno in moderno definicijo realnosti obstaja razkorak in posledično nastane precejšnja zmeda vsakič, kadar oba sistema prepričanj trčita drug ob drugega. Najbrž se največje območje nesporazuma osredotoči na predpostavki prvotnih prebivalcev, da so rastline modra bitja in sposobna vzajemnega delovanja ter vplivanja na odločitve ljudi. Takšna prepričanja beležijo antropologi po vsem svetu. Kljub temu jih je zahodna misel vse do danes le redko sprejela in s tem v veliki meri prezrla njihov pomen. V trenutku, ko vsaj dopustimo možnost, da so rastline inteligentna bitja, se namreč zamaja naš globoko zakoreninjeni pogled na svet narave, našo vlogo ter povezanost z njim. Pravzaprav je strah tisti, ki nam preprečuje temeljito poglabljanje v takšno prepričanje. Če bi tako razumevanje sprejeli, bi to vplivalo na osnovno dojemanje realnosti modernega sveta v tolikšni meri, kot so Kopernikova odkritja vplivala na sodobno astronomijo. Je moderna misel tako globoko zasidrana v znanstvenih metodah, da trepeta že zgolj ob možnosti nove hipoteze? Kolumbovo domnevno 'odkritje' Amerike je zamajalo takratno prepričanje, da je vse znanje zajeto v religioznih naukih. Pričela se je doba razuma in rodila se je znanost. Mogoče je napočil čas, da ponovno zavržemo stare dogme in se znova vrnemo v vrtove obeh Amerik. Tokrat kot človeška bitja, ki so se pripravljena učiti od okolja v šoli, ki jo imenujemo Zemlja.

Tradicionalna praksa šamanizma, pravzaprav skoraj vse v življenju prvotnih ljudstev porečja Amazonke, tako ali drugače temelji na prepričanju, da je rastlinski svet prežet z inteligentnimi oblikami življenja. Za vzpostavljanje in vzdrževanje povezav med ljudmi in rastlinami uporabljajo različne metode, ki služijo kot most, preko katerega poteka medsebojna komunikacija. Najpomembnejša med njimi je uporaba ajauaske in podobnih rastlin, ki imajo sposobnost oblikovanja vizij, in ki omogočajo druženje različnih vrst v spremenjenem stanju zavesti. Enteogeni so neizogibno potrebni zato, da zmanjšajo razdaljo med različnimi nivoji bivanja. Višji energetski jaz (duh) rastline, s katero želimo vzpostaviti stik, biva na drugem nivoju bivanja, ki ga poznamo kot svet duhov. Ko presežemo ovire v zaznavi, lahko ljudje brez težav sodelujemo z inteligentnimi oblikami rastlinskega življenja. Večinoma se zdi, da smo ljudje na prejemnem koncu tega odnosa. Znanje nam podarijo rastline učiteljice, ki veljajo za stare ter modre prednike. Šamani jih pogosto imenujejo starši ali stari starši. Kadar nekdo zboli, se posvetujejo z rastlinami zato, ker so sposobne postaviti diagnozo in določiti potek zdravljenja. Pred kratkim sem bil sam priča temu na skupnem ajauaska obredu, ko mi je prijateljica, zdravilka Dona Otilia povedala, da so ji rastline podarile zdravilo za AIDS. Med obredom so ji duhovi namreč posredovali navodila za nabiranje sedmih rastlin, skupaj s podrobnim opisom, katere dele rastlin naj uporabi, njihovo količino in način priprave kot tudi odmerek in trajanje zdravljenja.

Ko enkrat sprejmemo možnost, da so rastline modra bitja, je mnogo lažje razumeti amazonsko znanost in tehnologijo. Večina znanstvenikov še vedno meni, da je pri odkritju ajauaske šlo zgolj za naključje, čeprav je statistično neverjetno, da bi nekdo izmed tisoč možnih vrst skuhal dve točno določeni rastlini, ki sta potrebni za ta enteogeni pripravek. Razlaga prvotnih ljudstev porečja Amazonke jasno trdi, da so jim ajauasko podarili duhovi. Čeprav se lahko v podrobnostih razlikuje, saj gre za ustno izročilo, je takšna razlaga mogoče vendarle sprejemljivejša. Še toliko bolj, ko pogledamo pobližje in postane zelo očitno, da se šamani v porečju Amazonke učijo neposredno od rastlin in da so njihove obrede oblikovali duhovi, katerih namen je omogočiti komunikacijo med različnimi oblikami življenja. Medtem ko ajauaska šamana prenese v območje duhov rastlin, pa so ikaro ali svete pesmi tiste, ki mu kažejo pot in mu omogočijo vzpostaviti sistem komunikacije. Ikaro je vibracijska koda, ki jo rastlina učencu posreduje preko kronske čakre (amazonski sistem čakro imenuje oko luči), le-ta pa jo doživlja kot zaporedje zvokov, ki si jih zapomni ter kasneje uporablja za priklic duha rastline. Med njima se vzpostavi povezava in pesem igra vlogo specifične telefonske številke duha rastline, ki ga šaman kliče med obredom (predstavljajte si telefon z zvočnimi tipkami). Med učno dobo šamani za določeno rastlino pogosto prejmejo več kot eno pesem, ker je vsaka strukturirana enkratno in služi točno določeni funkciji. Ene povečujejo intenzivnost vizij, druge uporabljajo za spodbujanje bruhanja in s tem sproščanje negativne energije; spet tretje podarjajo moč ali povečujejo posameznikovo obrambo pred energetskimi napadi. S prepoznavanjem enkratnih energetskih vzorcev lahko izkušen ajauaskero razlikuje med posameznimi duhovi in pesmimi. Učenec se lahko nauči pesmi od starejšega šamana še preden jih je sposoben prejeti neposredno od duhov. Poudarim naj, da je ikaro v vsakem primeru vibracijsko orodje, ki ga učencu podari posamezen duh, če ga zanima sodelovanje z njim.

Med obredom lahko izkušen šaman upravlja s tokom energije tako, da kliče različne zdravnike, ki so njegovi učitelji zato, da lahko zdravi udeležence obreda ali zato, da najde rešitev določenega problema. Pred tem pa mora šaman prestati trdo vajeniško dobo učenja od rastlin učiteljic, v kateri ga seznanijo z območjem duhov in naučijo, kako igrati vlogo posrednika med različnimi oblikami življenja. Ta proces se imenuje la dieta** (dieta) in predstavlja glavno pot, po kateri so se ljudje učili modrosti sveta rastlin. Navodila za uporabo tega sistema oblikujejo rastline same. Posameznikov proces učenja vedno določajo vodniki, ki niso ljudje. Starejši šamani lahko sicer ta proces olajšajo, vendar je njihova primarna vloga posrednika, katerega naloga je izvajanje navodil rastlin učiteljic. V bistvu je dieta torej proces, preko katerega višji energetski jaz določene rastline zdravi in uči človeka učenca. Duh je tisti, ki izbere učenca glede na kompatibilnost in glede na to, kakšne inštrukcije učenec potrebuje. V tem smislu lahko gozd dojemamo kot posamezniku prilagojeno univerzo, na kateri vsaka vrsta rastlin ponuja edinstveno smer študija. Posplošimo lahko, da med ajauaska obredom poteka ocenjevanje učenca, oziroma ga različne rastline učiteljice energetsko pregledajo. O njegovem primeru razpravljajo duhovi, ki delujejo znotraj večje 'hierarhične' strukture, ki jo sestavljajo bolnišnice, svetovalnice in druga specializirana področja njihovega delovanja. Ko je učitelj določen, odločitev sporočijo starejšemu šamanu skupaj z natančnimi navodili, na kakšen način naj se dieta izvaja. Nekatere cilje določijo rastline. S potekom učenja definirajo, koliko časa bo učenec po vsej verjetnosti potreboval, da bo dosegel različne kriterije za prehod na naslednji nivo njegovega razvoja.

V tradicionalnem sistemu prepričanj velja, da če se želimo učiti od nečesa, moramo zaužiti njegovo bistvo. Zato rastlina, s katero učenec dela v okviru diete, podrobno določi pripravo, odmerek in trajanje diete. Sam sem ponavadi dvakrat dnevno pil čaj, skuhan iz lubja drevesa. Duh učitelja je odločil, da se je odmerek občasno spremenil. Prejel sem natančna navodila o uporabi korenin, cvetov ali notranjih delov bodisi surovih ali kuhanih, vsaka sprememba pa je bistveno vplivala na proces in potek diete.*** Zaužitje fizične manifestacije rastline predstavlja obred, s katerim dejansko poteka proces energetskega povezovanja učenca in učitelja. Tako so stari očetje ene vrste dreves (ponavadi so se izmenjavali), delali z mano 24 ur na dan med dieto, ki lahko traja nekaj mesecev. V tem času učenca zdravijo, testirajo in ga učijo o podrobnostih moči šamanov. Večina učenja poteka na 'verbalnem' telepatskem nivoju, vendar pa lahko kot orodja za učenje uporabljajo tudi sanje in celo dogodke, ki se učencu pripetijo v vsakdanjem življenju.

Kot že samo ime pove, vključuje dieta tudi omejeno uživanje določene hrane, kar dodatno podpira proces povezovanja rastline učiteljice in učenca. Učenec med dieto ne uživa soli in sladkorja zato, ker sta potrebna za normalno delovanje človekovega telesa. Ko telesu odvzamemo osnovni snovi, se odzove, kot bi bil človek izgubljen v puščavi brez hrane in vode. Osebna prepričanja postanejo glede na biološke potrebe drugotnega pomena in to učencu pomaga zmanjšati odpor ega energetskemu združevanju z rastlino. V trenutku, ko človekovo telo dobesedno kriči po pomoči, vanj vstopi duh rastline in opravi zdravljenje ter prenese znanje. Takšno umetno ustvarjeno stanje deluje tudi kot prevodnik za spremenjeno stanje zavesti in učenca približa območju duhov. Poleg zgoraj omenjene omejitve hrane, se učenec v času trajanja diete vzdrži spolne aktivnosti. Tovrstna izmenjava energije z drugim človekom naj bi bila v nasprotju z energetskim delovanjem rastline. V strogo tradicionalnem smislu učencu celo svetujejo, naj se izogiba vsakršnemu fizičnemu stiku z ljudmi, ki niso v procesu diete, vključno z rokovanjem zato, da prepreči vnos potencialno škodljivih vplivov v telo. V dodatno podporo procesu diete se učenec umakne oziroma izolira od družbe. Živi razmeroma samotarsko življenje v gozdu. Tako se učenec izogne pastem vsakodnevnega vpliva družbe in vstopi v obdobje samoodkrivanja in vpogleda v svojo notranjost. Ko ni več izpostavljen kulturnim vplivom in nima vrstnikov, ki bi zrcalili njegovo podobo, so učencu odvzete njegove iluzije in ostane mu zgolj delo s svetom duhov rastlin. Učenec dokaže resnost svoje namere in odločenost slediti poti zdravilca s tem, da je pripravljen sprejeti tako stroga pravila diete.

V začetni fazi procesa učenec opravi pregled svojega življenja in ozdravi svojo preteklost. Vsi spomini so shranjeni v našem energetskem ustroju, zato je za razumevanje in sproščanje blokad potrebno soočanje z bolečimi dogodki. Med dieto se to ponavadi odvija po korakih in sistematično. Zdi se, da se postopek ujema z nekakšnim splošnim načrtom zdravljenja. Podrobnosti posamezne travme so seveda neponovljive. Dozdeva pa se, da rastline za preseganje osebnih blokad uporabljajo nekakšen skupen sistem poti. Oblikovan je kot stopnišče, samoodkrivanje poteka preko premagovanja stopnic, ki vodijo k zdravljenju preteklosti. Moj proces se je pričel s subtilnim usmerjanjem razmišljanja. Učitelji so mi pomagali dostopati do bolečih spominov in jih ponovno ovrednotiti. Energetsko so sprožili pozabljene dogodke, zakopane v moji psihi zato, da sem jih podoživel in spoznal njihov vpliv na svojo sedanjost. V začetni fazi ni nič nenavadnega, če učenec sanja ali ima vizije, da je izgubljen v temi, ujet v zaklenjeni sobi ali kako drugače simbolično omejen. Problem analizira iz različnih zornih kotov in se boleče zave težavnosti svojega položaja. Rastline so mojstri manipulacije zaznave realnosti. Pogosto se zatečejo h kovanju umetno ustvarjenih okoliščin zato, da je učenec pripravljen sprostiti določen problem. Mojemu kolegu so med dieto slikovito pokazali smrt enega od staršev, s katerim je imel v preteklosti probleme. Vizija je bila sicer iluzija, vendar je bil vtis tako učinkovit, da se je bil pripravljen soočiti s svojim odnosom do očeta. Čeprav se zdi, da je postopek precej grob in teman, pa učitelji vsaki drami dodajo žarek svetlobe in upanja potem, ko se učenec v celoti zave svoje preteklosti in blokad. Rešitev je največkrat v obliki ključa, ki predstavlja neko obliko rituala ponovnega oživljanja preteklosti, in ki dopušča možnost drugačne prihodnosti. Ozdravitev dosežemo z odpuščanjem ali neke vrste sprave. Rastline orkestrirajo te dogodke znotraj procesa. Posamezniku pa je prepuščeno odkrivanje ključev in s tem odločanje ali je pripravljen vstopiti skozi določena vrata ali ne.

Medtem ko učenec po predpisanem ritualu premaguje stopnice, rastline vzporedno delajo z njim na duhovnem nivoju in podpirajo proces iskanja in čiščenja čustvenih blokad, ki se kažejo v čakrah. Kot smo ljudje sposobni ravnati z materialnimi stvarmi v fizičnem svetu, so duhovi rastlin še kako sposobni ravnati z energijo. Bivajo na višem vibracijskem območju in zdi se, da relativno preprosto v posameznikove čakre usmerjajo nasičene, laserjem podobne žarke energije, in tako spreminjajo negativne vzorce, ki napovedujejo začetek bolezni. Duhovi rastlin se lotijo vira problema in sprožijo sproščanje originalnega negativnega spomina, ki je deloval kot blokada zdravega energetskega delovanja telesa. Zato so sposobni zdraviti preteklost in tako uspešno zdraviti bolezni, ki v zahodni medicini veljajo za neozdravljive. Bistvenega pomena je prav potovanje v osebno zgodovino in sproščanje negativnih spominov, saj posameznik sprazni prostor za nove ideje in posledično za premik v naslednjo fazo diete, ki vključuje učenje neposredno od rastlin. Medtem ko samoodkrivanje in zdravljenje traja celo življenje ali je celo večen proces, predstavlja napredovanje učenca v prvih nekaj mesecih podlago za nadaljevanje učenja. Rečemo lahko, da se v prvih mesecih intenzivnega zdravljenja in pogleda vase, rastline v prvi vrsti osredotočijo na upravljanje učenčeve energije tako, da deluje na bolj pravilen in zdrav način. Tisto, kar je bilo zmedeno in prepleteno, je zdaj preurejeno tako, da je njegova energija sposobnejša prejemati višje vibracijske nauke, prihajajoče iz sveta duhov. V tem obdobju učenec vstopi v novo in vznemirljivo fazo diete, ko pričenja slušno zaznavati glasove svojih učiteljev in se uči telepatskega komuniciranja z rastlinami. Nič nenavadnega ni, če se v tej fazi pojavijo začetne izkušnje z vizijami. K temu pripomore večkratno uživanje rastlin kot je ajauaska, ki imajo sposobnost oblikovanja vizij. Občutek izolacije in osamljenosti v njegovem 'tambu' nadomesti raziskovanje na novo odkrite sposobnosti komunikacije z rastlinskim svetom. Če so prej duhovi prefinjeno vodili njegove misli in usklajeno s trenutno situacijo upravljali z njegovimi občutki, prične zdaj učenec razločevati med svojim notranjim monologom in med prejetimi sporočili. Tako sodeluje v odkritem pogovoru, kjer so vprašanja dovoljena in odgovori prosto dani. Teme pogovora večinoma obsegajo določena priporočila glede osebnega ravnanja ali načinov samo izboljšanja, vendar je potrebno omeniti, da so lahko precej vsakdanje narave in pogosto v obliki klepeta. Osebnosti posameznih rastlin so tako enkratne kot pri ljudeh in čeprav so duhovi včasih zelo resni in zahtevni, na drugi strani kažejo precej vražji smisel za humor. V realnosti duhov modrost in humor nista ločena in nič ni nenavadno, če učenca, zatopljenega v teman prepad kakega osebnega razkritja, nenadoma soočijo z absurdom. Učenec kaj hitro spozna, da so dovoljene vse metode učenja in da duhovi niso imuni za navihanosti, če jim to omogoča doseči cilj njihovega procesa dela z njim.

To sem nazorno odkril v času svojega študija. Po več mesecih intenzivne diete na nivoju, ko sem imel sposobnost komuniciranja z duhovi za samoumevno, sem imel veliko srečo in delal z drevesom Cuma Ceva (izg. Kuma Seba op.p.). Ta modri stari oče se je pojavljal kot ljubeznivi kralj. Prisilil me je, da sem presegel svoje omejitve. Z mano je delal 24 ur dnevno in pogosto sem se znašel sredi kakega strah zbujajočega rituala. Neke noči je zahteval, da se okopam v potoku natanko tam, kjer sem nedavno videl smrtno strupeno kačo Naka Naka. V trenutku intenzivnega stresa sem se bil prisiljen soočiti s svojim strahom. Cuma Ceva mi je pomagal sprostiti napetost tako, da se je nenadoma prikazal na precej nepričakovan način. Privadil sem se že njegovi kraljevski podobi. Naenkrat se je pojavil s sončnimi očali in spremljala ga je odvratna glasba. Namakal sem se v motnem amazonskem ribniku, preplavljen z vizijami ajauaske. Ukvarjal sem se izključno z lovljenjem ravnotežja. Strah sem lahko premagal zgolj tako, da sem se bil sposoben smejati absurdnosti položaja, v katerem sem se znašel in prepoznal, da je strah zgolj utvara. V tistem trenutku se je torej učitelj odločil, da drastično spremeni svojo pojavnost in s tem spremeni mojo zaznavo realnosti. Spodbudil me je, da se soočim z oviro, ki je preprečevala mojo osebno rast. Ponovno naj poudarim, da je učni načrt šole gozda neponovljivo prilagojen osebnosti učenca in da so rastline še kako sposobne uporabiti vsakršna sredstva, ki se jim zdijo primerna zato, da dosežejo svoj cilj.

Ko učenec napreduje po poti zdravilca, se pred njim pojavijo določene odločitve, pogosto zakrite v obliki izzivov, ki določajo nadaljnjo smer učenja. Splošno velja, da se mora vsak učenec odločiti ali bo novo odkrite moči zdravljenja uporabljal za pomoč drugim ali za poveličevanje lastnega jaza z nižjimi, temnejšimi nameni. Na pot učenca namenoma postavijo darove in obljube moči nad drugimi. Takšno zapeljevanje je pogosto prevelika skušnjava za tiste, ki se ne zavedajo razlogov lastnega obstoja in ki imajo še veliko dela na področju lastnega razvoja. Pričakovati je, da učenec, ki se ujame v takšne pasti, pogosto postane brujo ali črni mag vse do takrat, ko se nauči dvigniti nad te izzive in ozdraviti vzroke, ki so ga vodili v zlorabo moči. Tisti, ki se izkažejo za modrejše spoznajo, da je v šoli življenja osebna moč nekaj, kar si prislužijo, ne ukradejo, in da je sredstvo osebne rasti v tem svetu zgolj v preseganju ovir in odkritem pristopu k osebnem razvoju.

Čeprav drži, da dieta v bistvu vključuje osebno učenje in vajeništvo, ki ga človeku podari določena vrsta rastline, pa se lahko v proces pogosto vključijo tudi drugi učitelji, saj vsak predstavlja določeno vrsto specializacije. Sam sem dvakrat tedensko pil ajauasko, ki je bila pomembna dopolnilna komponenta diete z drevesi. V začetku vajeništva sem bil odvisen od maestra oziroma za to usposobljenega šamana, ki se je med obredom posvetoval z duhovi in mi posredoval potrebna sporočila učiteljev iz sveta duhov. Kasneje, ko sem znal sam govoriti z duhovi, sem spoznal, da so obredi neprecenljiva priložnost za povezovanje in delo z učitelji v njihovem okolju. Podnevi sem lahko komuniciral in celo do določene meje 'videl'. S pomočjo ajauaske pa sem lahko dejansko vstopil v energetsko območje določenega drevesa, s katerim sem delal ali s pomočjo vodnikov kako drugače vstopal v popolnoma druge dimenzije realnosti. Popotovanja skozi energetske kanale v različne svetove in prizorišča, kjer so me učitelji učili, so postala pravzaprav kar rutina. Duh drevesa babice z imenom La Punga me je pogosto odpeljal v meddimezionalni prostor vodnega sveta, kjer me je predstavil prebivalcem vodne pokrajine. Pri izletih v neznano ni nič nenavadnega, če učenec sreča različne učitelje in različne oblike življenja. Pogosto pride v stik z duhovi živali bodisi s pomočjo rastlin učiteljic ali z močjo njihove lastne volje. Začetna srečanja predstavljajo temelj kasnejšemu, stalnejšemu odnosu. Po mojih izkušnjah se tiste živali, ki se odločijo postati žival totem, prikažejo na dva načina; neposredno so mi dale svoj ikaro ali pa so se namerno pojavile na primer na splavu ali v kakem čolnu.

Ko učenec napreduje, spozna različne vodnike, ki mu pomagajo razširiti študij. Med obredom se okrog njega zberejo potencialni učitelji, ki ga ocenjujejo in razpravljajo o njegovem primeru. Pogosto mu eden od učiteljev ali tistih, ki še čakajo, da bodo delali z njim, podari energetsko darilo moči. Ta lahko ima različne oblike in zdi se, da je relativna pomembnost darila določena glede na namen, s katerim je le-to podarjeno. Duh vrtnice lahko podari svoj cvet kot znak prijateljstva. Duh drevesa starega očeta, s katerim učenec trenutno dela, se lahko odloči, da mu podari kaj mnogo bolj pomembnega. Ponavadi sem prejel darilo - energetsko krono - takrat, ko sem uspešno prestal določen test ali napredoval na višji nivo šamanske moči in učenja. Pogosto se to zgodi tudi, kadar se učitelji odločijo, da je učenec dovolj pripravljen uporabiti določeno vrsto moči. Ko je sposoben prejeti vizije brez pomoči enteogenov, mu to na simboličen pokažejo tako, da mu na primer podarijo posebne leče ali ezoteričen napitek. Ponavadi je učenec pripravljen prejeti arkano šele potem, ko si je po več mesecih intenzivne diete pridobil zadostno mero osebne moči. Arkana je spiritualna obramba, namenjena zaščiti zdravilca, ki preprečuje telepatske vdore ali neposredno krajo, ki bi se je lotili posamezniki, ki so manj tankovestni pri načinu povečevanja njihove moči. Arkana se lahko pojavi na več različnih načinov, odvisno od potreb prejemnika, na primer kot mavrica, kristal ali celo zmaj! Te energetske ovire lahko uporabljajo tudi šamani, ki ne želijo izgubiti moči svojih pesmi. Nekateri zdravilci velikodušno delijo svoje pesmi z drugimi. Drugi šamanska orodja ljubosumno varujejo. Darila moči so tudi magična orožja, krila, parfumi, magične snovi, katerih funkcija je odvisna od barve, ter huata, ki stke posameznikovo energijo tako, da ne prepušča šamanskih napadov.

Med dieto učenca včasih preplavi vrtoglava množica različnih možnosti. Zmede ga lahko že samo število duhov, ki naseljujejo različne nivoje realnosti sveta duhov, kaj šele njihove različne funkcije. Za ustrezno razumevanje vsega bi potreboval študij, ki bi dobesedno trajal več življenj. Zato je o smeri, v katero bo vodila pot posameznega učenca, odločeno med napredovanjem njegovega učenja. Globina in obseg amazonske znanosti sta brezmejna. Rastline se odločijo, s katero vrsto zdravilstva se bo učenec v končni fazi ukvarjal. V mojem primeru je bilo potem, ko sem delal z različnimi rastlinami in kamni, odločeno, da bo moja dieta vključevala izključno dvanajst velikih dreves in da bom vodil obrede z ajauasko. Lahko bi razpravljali, ali je odločitev prišla iz neba in mojih nebesnih vodnikov. Znotraj amazonskega sistema pa velja, da so rastline odobrile takšno spremembo moje poti in odločile o tem, kakšne vrste zdravilec bom postal. Šola gozda obsega še učne načrte za specializacijo uporabe parfumov (še posebej različne sorte piri piri), delo izključno z eno vrsto rastline ali v zelo tesni povezavi z njo (na primer toe ali sanango), specialiste za kamne, kot tudi za tiste, ki so nadarjeni za zdravljenje z glasom ali polaganjem rok. V okviru sfere amazonske znanosti v resnici obstaja obilica možnih poti in splošno znano je, da vsak šaman deluje v skladu s svojimi talenti in energetsko strukturo ne glede na to, da jo lahko sestavlja več različnih specializacij. Kot v vsaki šoli tudi tu obstajajo ocene dosežkov. Če že primerjamo šolanje šamanov z univerzo, je potrebno poudariti, da proces diete ni nikoli zaključen.

Na določeni točki moje iniciacije sem se soočil z empiričnim dejstvom, da je inteligenca mojih učiteljev večja od moje. So rastline zares bistrejše od ljudi? Njihova sposobnost združevanja zapletenih idej, ravnanja z energijo in iskanja informacij v spominski banki univerzuma, me je begala vse dotlej, dokler me niso poučile o ljudeh kot multidimenzionalnih bitjih. Svet rastlin je zasnovan nekoliko drugače od našega (v enem drevesu lahko živi cela vrsta duhov), imamo pa podoben energetski ustroj. Oboji imamo določeno število čaker ali 'ojos de luz', ki obdelajo različne vibracije energije tako, da lahko tisto, kar imenujemo zaznava, spremenimo v spomin, ta pa se zatem shrani v telesu. Vsak od teh vrtincev je povezan s pripadajočim nefizičnim telesom. Rečemo lahko, da je duša sestavljena iz različnih delov, ki lahko simultano obstajajo na ločenih nivojih eksistence. Nižji energetski deli jaza so povezani z bolj zemeljsko in materialno realnostjo, višja telesa so fluidnejša in bližja temu, kar lahko razumemo kot naš večni, božanski jaz. Dieta je proces, v katerem človeška bitja, ki bivajo v fizični realnosti, postanejo učenci višjih (mogoče najvišjih) energetskih teles določenih rastlin, ki jih zanima naš razvoj. Drevo je v svojem fizičnem obstoju lahko relativno preprosto, njegovo višje energetsko telo pa je zelo napredovalo. Ena zanimivejših posledic tega odkritja je tudi možnost vzajemnega delovanja v okviru diete. Drznim si trditi, da v okviru diete rastlina dela z nami, vendar tudi mi delamo z rastlino. Po tem scenariju tudi naš višji jaz uči rastlino vzporedno, ko smo mi njeni učenci na nekem drugem nivoju bivanja. To so mi rastline potrdile ob številnih priložnostih. Priznam, ljudje smo še daleč od resničnega razumevanja tega zapletenega multidimenzionalnega odnosa.

Prvič v nam znani zgodovini se kot vrsta premikamo proti planetarnemu nivoju. Upam si trditi, da je naša edina možnost evolucijskega preskoka od tekmovalnega potrošnika do sodelujočega skrbnika, v boljšem razumevanju narave realnosti. Mogoče je že prišel čas, da končno prepoznamo resnično naravo našega energetskega jaza kot učenca šole Zemlje in pričnemo sodelovati. V sodelujočem modelu bodo znanstveniki sodelovali z menihi, šamani z zdravniki. Tako se bodo zrušili navidezni zidovi, ki nas ločujejo, in bomo sposobni skupnega iskanja resničnega znanja. Bistveni del našega prebujenja je spoznanje, da so rastline modra bitja, ki imajo enako pravico oblikovati usodo tega planeta. Mogoče bomo nekega dne zbrali dovolj poguma in gostili med-vrstno konferenco in poslušali besede rastlin. Nagrada takšnega podviga bi bila neprecenljiva. Procesi, kot je dieta, bi lahko bili izjemno dragoceni, če bi bili dostopni večjemu številu ljudi. Ogrožene prvobitne kulture bi lahko preko diete s starodavnimi drevesi, katerih spomin sega v daljno preteklost, dostopala do svojega tradicionalnega znanja. Na drugi strani bi lahko moderna medicinska praksa doživela preporod, če bi priznala rastline učiteljice in energetsko naravo našega telesa. Enteogena arheologija bi nam lahko pomagala razumeti napake naše preteklosti. Meje naše zavesti bi lahko raziskovali s pomočjo duhov vodnikov. Na robu evolucijskega kvantnega skoka predlagam, da poizkušamo priznati elementarno dejstvo, kot je modrost rastlin, še preden nas naglica in omama tehnologije vržeta iz ravnotežja in zameglita našo možnost razumevanja sveta okrog nas. Kot učenec te šole Zemlje se zavzemam za odkrito izmenjavo zdravljenja in idej med vsemi področji znanja in upam, da bomo nekega dne uspeli spremeniti sanje naše skupne prihodnosti.

* enteogen- nekaj, kar ima sposobnost priklicati božansko, sveto

** proces diete ali učenja neposredno od rastlin pogosto zamenjujejo z omejeno prehrano (dieto), ki tradicionalno velja kot priprava na obred z ajauasko, in katere vsebina je odvisna od šamana

*** v primeru diete s kamni le-te segrejejo in potopijo v skodelico sveže vode ter pustijo stati čez noč. Tako lahko učenec ritualno zaužije esenco kamna, ki se je prenesla v vodo in jo spremenila v energetski čaj.

+ (opomba prevajalke) Ajauaska (angl. Ayahuasca) je pripravek, skuhan iz vsaj dveh rastlin. Osnovna je ajauaska (Banisteriopsis caapi), ki ji dodajo rastlino čakruna (angl.: Chacruna, najpogosteje Psychotria viridis). Šamani v Peruju pogosto osnovnima rastlinama dodajo še druge rastline učiteljice ali zdravnice, odvisno od tega, kakšen učinek želijo doseči med obredom. Recepti za pripravek so ponavadi skrbno varovana skrivnost. Pripravek je izjemno slabega, grenkega, trpkega okusa. Učinek komunikacije (med druge učinke sodijo še vizije, vibracije, purgativni učinek) z višjimi energetskimi bitji pa je tako izrazit, da so nekatere kemične sestavine pripravka dobile vzdevek »telepatin«. Pripravek poznajo prvotna ljudstva celotnega porečja Amazonke in ima preko 40 različnih imen kot na primer: yagé, datém, natema, caapi, inde huasca, kamalampi, nixi, mi-hi, nepi.

Prevod: Erika Oblak

… in luč ga bo vodila domov…
Kevina sem spoznala pred slabim letom v Cuzcu. V Peru sem se odpravila s prijateljico na 'gringo' potovanje, ki se je zaključilo v tem veličastnem mestu. Dogodki, ki so vodili v najino srečanje, so se pričeli že na jezeru Titikaka. S starim, starim prijateljem sva se znova srečala na stopnicah nad trgom San Blas. Izjemen človek ter zdravilec je vodil ajauaska obrede na tradicionalen način in delil svoje znanje z vsemi, ki smo to želeli. Odprl mi je vrata v svet rastlin učiteljic in me vodil v pragozd Peruja, kjer so mi nekaj mesecev odstirale svoj svet, svoje znanje, drugačne realnosti. V tem procesu je ostajal moj prijatelj in bil z mano vedno, kadar sem potrebovala pomoč. Aprila letos je zapustil ta fizični svet ali šolo Zemlje, kot mu je imel navado reči. Kevinova luč in ljubezen ostajata z mano in z vsemi, ki so kakorkoli našli pot do njega.

Povezava na izvirnik:
www.ayahuasquero.com/article_details.php,
datum objave izvirnika: 13. 12. 2006