Modrost lahko pride, oz. deluje skozi nas, ko se zavedamo prostora in tišine. Jezus je imel modrost. In v čem je razlika med človekom brez modrosti in tistim z njo? Razlike tako rekoč ni nobene, le da se človek z modrostjo zavede prostora in tišine v sebi.

Torej tudi mi, ki delujemo brez modrosti imamo v sebi prostor in tišino, le, da se te dimenzije ne zavedamo. Sploh ne vemo, da obstaja kaj takega. No umsko ali znanstveno že vemo, da je prostor tudi med najmanjšimi delci, ki nas sestavljajo. A ta prostor je za človeka, ki eksistira v mišljenju enak nič. Prostor je torej enak nič.

Umsko gledano drugače tudi ne more biti, saj um te dimenzije ne more zaznavati. Toda ravno skozi ta prostor skozi to tišino se razodeva modrost. Tam so skriti vsi odgovori na vsa vprašanja. Ko enkrat konstantno zaznavamo ta prostor to tišino, kot zdaj, kot ta sedanji trenutek v katerem edinem je življenje, smo tudi mi del modrosti. Vprašanj nam ni treba več postavljati saj smo del vseh odgovorov del absolutne modrosti. Kako bi si tudi karkoli želeli, če pa vse imamo! Kako bi delovali kakorkoli drugače kot čista ljubezen, če pa to tudi smo.

Ustavite se za trenutek, poznate cvetoče rastline ob vaši poti! Zaznavate tisto spokojnost v kateri te cvetlice so. Kdo še ima od živih bitij to edinstveno priložnost zaznavanja življenja razen nas ljudi. Ste se kdaj resnično ustavili in se zavestno zazrli v sebe, ste kdaj dopustili, da bi se v vas prebudil Bog, da bi se v vas prebudila zavest, da bi zaznali ta prostor in to spokojno tišino, kjer se odpira brezmejna razsežnost božanskih poljan. Raj je tukaj. Raj. Ste ga že okusili, vsaj malo.

So že izgovori v glavi, položnice, otroci, dopust, kurjava, trgovina...

Kot sem že nekje zapisal, v vas prebujam zavest, zato pišem te besede resnice. Malo iskalcev razsvetljenja je postalo najditeljev.

Zakaj?

Ker se je potrebno otresti miselnega hrupa v glavi, da vzide modrost. Ko me kdo kdaj vpraša; Kaj misliš Miro?
Odgovorim, ne mislim nič! Jaz sem, torej ne mislim !!
Odgovor bi seveda z veseljem posredoval moj ego, ki pa se tako redko pojavi, saj kot vemo v tem zdajšnjem trenutku, ko smo fizično, duševno in zavestno zdaj in tukaj, ego ne more obstajati.

V tistih obdobjih, ko se tudi jaz nahajam v psihološkem času pa je ego tako nebogljen, da niti ni sposoben delovati.

Nič ne misliti, seveda v današnjem svetu pomeni nekaj zelo slabega. Nekaj zelo slabega za ego in svet mišljenja nikakor pa ne za človeka modrosti!

Modrost je v vas, samo dopustite ji, da se prebije skozi na svetlo!

Ločite seme od plev!!