NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • nedelja 26-maj
  • VegaMarket v Mariboru

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Ljubezen, modrost in svetost   
    sobota, 23. oktober 2010 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: stojči

    Pa se še malo pozabavajmo z modrostjo.
    Ugotovili smo že, da je problem naših mnenjskih razhajanj v tem, da si vsak modrost razlaga po svoje.
    Definicija modrosti pa je vedno bila in bo zelo preprosta.

    Modrost je samo in zgolj tisto, kar je ljubezni ljubo.
    Zdaj pa se vprašajmo ali je sovraštvo ljubezni ljubo?
    Seveda je odgovor lahko samo; Ne.
    Kaj pa vojne so ljubezni ljube?
    Odgovor je lahko spet samo; Ne.

    Kaj pa če svoji dragi, ko ti ne ustreže rečeš; »Ti si navadna gos!« ali pa če ti draga odgovori; »Ti si pa en prasec!«
    Je to nekaj kar je ljubezni ljubo?
    Odgovor je spet in spet lahko samo ; Ne.
    Ko si v občutku ljubezni ti negativne misli niti ne padejo na pamet.
    Takrat zelo paziš kako se izražaš in obnašaš do ljubljene ti osebe.

    Druženje z njo ti je nadvse dragoceno. Nikakor je ne želiš izgubiti.
    Ko pa njene, ali njegove napake presežejo nek nivo tolerance, občutek ljubezni kar naenkrat izgine.
    V ljubljeni osebi vidiš vedno več napak, na koncu pa se vprašaš;
    »Pa kaj zaboga sem sploh videl na tej osebi.«

    Občutek ljubezni se je iz tvojega srca premaknil v tvojo glavo, kjer se je vklopil kalkulator, ki ljubezen presoja po dobrih in slabih dejanjih ljubljene ti osebe.
    Taki ljubezni lahko rečemo tudi slepa ulica, ker se tam nekje tudi konča.
    Oliver Dragojevič je napisal eno lepo pesem z naslovom; Vjeruj u ljubav- Verjemi v ljubezen.
    Bolje bi bilo če bi pel; Osječaj ljubav-Doživljaj ljubezen.

    Kajti ljubezen je res kot hrana. Lahko še ne vem kako verjameš v hrano, pa boš še vedno ostal lačen.
    Ko pa si z njo napolniš želodec te preplavi občutek ugodja.
    Tudi ljubezen je hrana, ki nam je še kako potrebna in če nam je v življenju primanjkuje nas preplavlja nezadovoljstvo, ki ga skušamo nadomestiti z raznoraznimi mašili.

    Seveda so vsi drugi krivi zakaj ne ljubimo in posledično zakaj nismo ljubljeni, a vsak prej, ali slej odkrije, da je za odkrivanje ljubezni potrebno vsakodnevno delo na sebi, da ima vsaka ljubezen brez dela na sebi zelo kratek čas trajanja.

    Predvsem pa, če ne spoznaš, da se tisto na čemur naj bi delal(a) nahaja nekje v tvojih prsih bo ljubezen zate žal ostala samo iluzija.
    Ali ima ljubezen kako vezo z modrostjo in ali ima modrost kako vezo s svetostjo?
    Seveda jo ima, saj gre pri vseh za eno in isto stvar;
    Gre za to, kar je ljubezni ljubo.
    Brez modrosti pa ni nobene svetosti.

    Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je svetost lastnost, značilnost česa, kar ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim ljubljenim.
    V resnici svetost ni nič drugega kot samo to, da tvoj razum prepozna ljubezen tvojega srca in deluje iz nje.

    Seveda pa mora najprej prepoznati mir srca, kajti brez tega ne more prepoznati niti ljubezni.
    Wikipedia pravi, da je svetost stanje bitja, ki je vredno vsega spoštovanja.

    To pa se za kogarkoli lahko zgodi samo takrat, ko tvoj razum prepozna tvoje srce in srca drugih ljudi.
    Takrat nisi več v sebi razdvojen, kajti v sebi čutiš enost. Ta enost pa je res vredna vsega spoštovanja.
    Vse nas živi ista energija in vsak od nas ima priložnost spoznavati to najsubtilnejšo energijo srca, vsak pa je toliko svet, kolikor časa vsak dan namenja temu, čemur je ljubezni ljubo, temu kar lahko najde le v svojemu srcu, v notranji izpolnjenosti, modrosti in svoji svetosti.

    Seveda ;)

    Stoyan Svet

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja stojči
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Ljubezen, modrost in svetost | 45 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Ljubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: hetLicht dne sobota, 23. oktober 2010 @ 13:00 CEST


    Človek ima dva srca (nefizična). Prvo je sedež čustvenega življenja človeka. Drugo, zadaj, je duhovni (spiritual) center. Ti govoriš o prvem in z njim povezanim čustvom oz. čustvi, ki jih imenuješ ljubezen.

    Nekaj o ljubezni:

    Ljubezen je univerzalna in večna. Ves čas se manifestira in ostaja v svojem bistvu enaka. Je božanska sila; njene popačenosti, do katerih pride ko se manifestira in katerim smo priča, nastanejo zaradi njenih instrumentov. Ne manifestira se samo v ljudeh, prisotna je povsod. Prisotna je v rastlinah, mogoče celo v kamnih in njeno prisotnost zelo lahko opazimo v živalih.

    V svojem najčistejšem izrazu je ljubezen iskanje enosti jaza in Boga.

    Da bi človek lahko manifestiral božjo ljubezen, mora biti najprej sposoben božjo ljubezen sprejeti. Samo tisti, ki so jo sposobni sprejeti v njenem bistvu, jo lahko manifestirajo.

    Tisti, ki so prišli na ta svet, da bi razodeli Boga in preobrazili zemeljsko zavest, so bili sposobni ljubezen manifestirati v bolj polnejši obliki. V nekaterih je bila čistost manifestacije tako velika, da jih človeštvo ni moglo razumeti in ljudje so jih celo obsojali, da so kruti in brezsrčni. Pa je bila v njih božja ljubezen.

    Ampak v njih je bila božanska, tako v svoji obliki, kot tudi substanci, ne pa človeška.

    Božja intenziteta samopozabe, sposobnost predati se v celoti, brez omejitev ali pogojev, brez zahtev, je ljudem nepoznana.

    Če se ljubezen manifestira ne da bi se pomešala s sentimentalnimi občutki, potem ji ljudje očitajo krutost in hlad; ne morejo dojeti njene najvišje in najintenzivnejše moči.

    Mati, All Life in Yoga

    Prevod: moja malenkost



    Možgani, ki ljubijo

    Prispeval/a: MC dne sobota, 23. oktober 2010 @ 21:18 CEST
    >> Človek ima dva srca (nefizična).

    Človek ima eno samo srce, ki je seveda fizično.

    >> Prvo je sedež čustvenega življenja človeka.
    >> Drugo, zadaj, je duhovni (spiritual) center.

    Obe »srci« se nahajata v možganih in predstavljata sestavni del človeškega duševnega aparata, ki se je razvil skozi biološki evolucijski proces. Človeški možgani in človeška zavest so se razvili iz živalskih možganov. Zato je popolnoma naravno in logično, da »manifestacijo ljubezni« opazimo tudi pri živalih, izrazito pri sesalcih in najbolj očitno pri višjih primatih.

    >> Ti govoriš o prvem in z njim povezanim čustvom oz. čustvi, >> ki jih imenuješ ljubezen.

    Ljubezen je beseda oziroma pojem, s katerim razlagamo določene pojave, odnose, vedenja in čustvena stanja. Pomen besedi »ljubezen« prinaša šele kontekst. Kot neka absolutna kategorija ali kot neka lastna esenca ljubezen pač ne obstaja (razen v našem umu).

    >> Nekaj o ljubezni:
    >> Ljubezen je univerzalna in večna.

    Atributa univerzalnosti in večnosti lahko zlahka naprtimo kateremukoli pojmu ali ideji, recimo: bogu, resnici, dobroti, sovraštvu, zlu. Ker gre samo za abstraktne pojme, je trditev »ljubezen je univerzalna in večna« enako smiselna kot trditev »sovraštvo je univerzalno in večno.« Vse je lahko univerzalno in večno, vključno z neumnostjo.

    >> Ves čas se manifestira in ostaja v svojem bistvu enaka.

    Enako velja za katerikoli konstrukt našega uma. Sicer pa je že sam koncept bistva le ideja, ki predvideva, da obstaja nekaj, kar je zunanje, površinsko in nekaj, kar je očem skrito, kar je znotraj, kar je v jedru. Koncept bistva se je začel razvijati v trenutku, ko so ljudje doumeli, da ne morejo zaupati svojim čutom oziroma čutilom. Ker ljudje ljubimo gotovost (ta pa je povezana z občutkom varnosti), so si ljudje oziroma naš človeški duševni aparat izmislili »bistvo« - nekaj kar je stalno in večno. Inovacija smisla je postala nujna za znosnejše čakanje na smrt. Ljudje so zmogli pogledati smrti v obraz, uspelo jim je preigrati samoohranitveni instinkt – in postali so dominantna biološka vrsta na planetu!

    >> Je božanska sila;

    Katere sile pa niso »božanske«, če sprejmemo močno propagirano tezo, da vse izhaja iz boga in da je bog pravzaprav vse in povsod?

    >> njene popačenosti, do katerih pride ko se manifestira
    >> in katerim smo priča, nastanejo zaradi njenih instrumentov.

    So za popačenost res krivi njeni instrumenti ali niso morda kriva naša napačna pričakovanja, idealiziranje in iluzije o tem, kaj naj bi ljubezen bila?

    >> Ne manifestira se samo v ljudeh, prisotna je povsod.
    >> Prisotna je v rastlinah, mogoče celo v kamnih in njeno
    >> prisotnost zelo lahko opazimo v živalih.

    Mogoče celo v kamnih. Če se ljubezen manifestira povsod, zakaj tudi za kamne ne velja takšna gotovost, ampak samo mogoče. Če v je v kamnih mogoče prisotna, je torej mogoče tudi da ni. Mogoče je prisotna samo v nekaterih kamnih. Mogoče je prisotna samo v delih nekaterih kamnov. Mogoče samo v nekaterih atomih nekaterih delov nekaterih kamnov. Mogoče. Mogoče bo dilemo razjasnil kateri izmed božjih poslancev v bližnji prihodnosti. (Moje mnenje je, da tako kot smo mi (ljudje) tisti, ki stvarem podeljujemo smisel, smo tudi mi tisti, ki stvarem podeljujemo ljubezen. Ljubezen je tam, kjer jo želimo videti. Paradoks je seveda v tem, da ljubezen »vidimo«, čeprav o njej nimamo jasne predstave, kar me utrjuje v prepričanju, da gre v resnici samo za »besedo«, s katero bodisi opisujemo občutja, ali pa jo mašimo kot nekakšno polnilo v luknje, ki jih proizvajajo ezoterični in teološki modeli.)

    >> V svojem najčistejšem izrazu je ljubezen iskanje enosti jaza in Boga.

    Kaj je jaz in kaj je Bog? Če je Bog ljubezen in če je ljubezen prisotna povsod, torej tudi v ljudeh, se pravi v jazu vsakega izmed nas, potem bi lahko rekli, da je ljubezen v svojem najčistejšem izrazu iskanje enosti ljubezni in ljubezni. In če sprejmemo še tezo, da je ljubezen v bistvu enost, potem moremo reči, da je ljubezen ljubezen ljubezni in ljubezni?!
    Če je iskanje enosti jaza in Boga mišljeno kot način odpovedovanja lastnemu jazu, potem je zadeva do neke mere smiselna. V nesebični ljubezni naj človek ne bi več občutil, zaznaval jaza – in tudi v resnici je tako, da človek, ki ljubi, zanemari svoje potrebe in pozabi nase. Težava je v tem, da se zelo podoben proces zgodi tudi takrat, ko človek zelo močno sovraži. Takrat človek ne razmišlja več o sebi, popolnoma zapostavi svoj ego in se osredotoči le na sovraštvo do neke osebe, skupine oseb, do neke ideje ali celo do greha. Tudi greh je namreč mogoče sovražiti – in to »iz vsega srca«. Dejansko gre v vseh primerih za odsotnost razuma, ki nujno vključuje avtorefleksijo. Avtorefleksija pomeni sposobnost opazovati samega sebe, proučevati samega sebe, to pa je mogoče le, če se postaviš iz sebe, ne da bi pri tem prenehal zavedati se lastnega jaza, ki je medtem postal objekt opazovanja. To pomeni, da um opazuje samega sebe. Tisti, ki močno sovražijo in tisti, ki močno ljubijo, na podoben način izgubijo sposobnost takšnega opazovanja. Meditativne tehnike omogočajo prekinitev povezave, ki omogoča umu zavest o samem sebi, kar je dober način, da se nekateri deli možganov spočijejo, medtem ko se ob tem hkratno sprožajo kemični procesi, ki omogočajo ugodje. Povedano drugače – meditacija je lahko zelo dobra za zdravje. Seveda je občutke, ki jih ob tem doživljajo meditirajoči, mogoče pripisati neki drugi resničnosti, ampak to je posteriorna racionalizacija, ki vedno poteka v umu – torej ob polni zavesti jaza. Meditirajoči se nazadnje vedno vrne v kletko, oziroma v svet občutij, ki ga dojema kot kletko.

    >> Da bi človek lahko manifestiral božjo ljubezen,
    >> mora biti najprej sposoben božjo ljubezen sprejeti.

    Se razume. To je bistvo vseh religij. Ponižnost, predajanje, prepuščanje in seveda sprejemanje višje avtoritete, ki jo največkrat poosebljajo človeški posvečenci.

    >> Samo tisti, ki so jo sposobni sprejeti v njenem bistvu,
    >> jo lahko manifestirajo.

    Hm, to je pa že nekaj več. Ne zadostuje samo sprejemanje, ampak sprejemanje v bistvu. Poznavanje bistva pa je že nekaj, kar ni dano vsakomur, ampak samo posvečencem. To nas nujno pripelje do gnoze, kot posebne oblike duhovnega elitizma. (Klasično krščanstvo je zmagalo, ne samo zato, ker je bolj ali manj brutalno iztrebilo herezije, ampak zato, ker je bolje ujelo »valovno dolžino«, na kateri so sprejemale množice.)

    >> Tisti, ki so prišli na ta svet, da bi razodeli Boga in preobrazili
    >> zemeljsko zavest, so bili sposobni ljubezen manifestirati v
    >> bolj polnejši obliki.

    Mogoče je to razlog, da so bili skoraj vsi celibatisti. (S svetlo izjemo Mohameda, ki pa je imel to napako, da je bil pedofil.)

    >> V nekaterih je bila čistost manifestacije tako velika,
    >> da jih človeštvo ni moglo razumeti in ljudje so jih celo
    >> obsojali, da so kruti in brezsrčni. Pa je bila v njih božja ljubezen.

    Mogoče zato, ker je tudi božja ljubezen v resnici kruta in brezsrčna. Božja ljubezen, ki dopušča tolikšno količino človeškega trpljenja (pa čeprav v »izobraževalne« namene, niti ne more biti drugačna.)

    >> Ampak v njih je bila božanska, tako v svoji obliki,
    >> kot tudi substanci, ne pa človeška.
    Kakšna je sploh božanska oblika in substanca? Domnevam, da brezoblična in nesubstančna ;)

    >> Božja intenziteta samopozabe, sposobnost predati se v celoti,
    >> brez omejitev ali pogojev, brez zahtev, je ljudem nepoznana.

    Perverzno je zahtevati od ljudi, da se odpovedo nečemu, od česar je usodno odvisna njihova biološka eksistenca ali biološka eksistenca tistih, ki so jim dragi v kakršnem koli smislu. Človeško dostojanstvo se začne pri spoštovanju človeškega biološkega življenja, vključno z omejitvami, pogoji in zahtevami, ki takšno življenje, ne samo ohranjajo, ampak mu tudi zagotavljajo rast, razvoj in UŽIVANJE! Življenje, ki ga ne užijemo, je nevredno življenja – pravzaprav sploh ne zasluži, da mu rečemo življenje.

    >> Če se ljubezen manifestira ne da bi se pomešala s sentimentalnimi
    >> občutki, potem ji ljudje očitajo krutost in hlad; ne morejo
    >> dojeti njene najvišje in najintenzivnejše moči.

    Ljudje brez sentimentov so živi mrtveci, življenje brez sentimentov ni vredno življenja. (V mislih imam seveda sentimente, ki nastajajo v odnosu do drugih oseb in niso namenjeni nekim izmišljenim vseprisotnim božjim entitetam, ki lebdijo v svetu idej.)


    Edina »manifestacija« ljubezni, ki ima v mojih človeških očeh vrednost, je ljubezen, ki je usmerjena k nekemu konkretnemu bitju, čeprav je nujno izključujoča in običajno tudi pogojna. Samo takšna sploh more imeti nek učinek, vsaj v svetu, kjer so živi in konkretni ljudje (in do neke mere tudi ostala živa bitja) pomembnejši od idej in pojmov.


    Možgani, ki ljubijo

    Prispeval/a: hetLicht dne sobota, 23. oktober 2010 @ 22:55 CEST


    Ha, ha, ha MC, tvoj standard odgovor, bodi malce bolj izviren oz. dolgočasno je prebirati ves čas eno in isto. Sploh pa, ne vem če ima smisel iti s teboj v kakršnokoli debato, če si sveto prepričan, da `obstajajo samo možagani´. Ampak, zakaj pa ne. Da malo `streniram možgančke´.

    Tvojih prvih dveh postavk nima smisla komentirati zaradi tvoje predpostavke, da se vse začne in konča pri materiji.

    "Atributa univerzalnosti in večnosti lahko zlahka naprtimo kateremukoli pojmu ali ideji, recimo: bogu, resnici, dobroti, sovraštvu, zlu. Ker gre samo za abstraktne pojme, je trditev »ljubezen je univerzalna in večna« enako smiselna kot trditev »sovraštvo je univerzalno in večno.« Vse je lahko univerzalno in večno, vključno z neumnostjo."

    Se strinjam. Ko gre samo za abstraktne pojme, je vse lahko večno. Ko pa ti pojmi za posameznika niso zgolj abstrakcija, pa gre za neko drugo pesem. Ampak ti tega ne bi vedel, ali pač?

    "Enako velja za katerikoli konstrukt našega uma. Sicer pa je že sam koncept bistva le ideja, ki predvideva, da obstaja nekaj, kar je zunanje, površinsko in nekaj, kar je očem skrito, kar je znotraj, kar je v jedru. Koncept bistva se je začel razvijati v trenutku, ko so ljudje doumeli, da ne morejo zaupati svojim čutom oziroma čutilom. Ker ljudje ljubimo gotovost (ta pa je povezana z občutkom varnosti), so si ljudje oziroma naš človeški duševni aparat izmislili »bistvo« - nekaj kar je stalno in večno. Inovacija smisla je postala nujna za znosnejše čakanje na smrt. Ljudje so zmogli pogledati smrti v obraz, uspelo jim je preigrati samoohranitveni instinkt – in postali so dominantna biološka vrsta na planetu! "

    Zeh, bla, bla, bla... Kolikokrat smo pa to že prebrali, napisano izpod tvojih prstov. TI bi si kaj takega lahko izmislil oz. prekopiral. Nekako ne moreš dojeti, da so takovrstne `inovacije´ za nekoga tako konkretna izkušnja, kot je zate vohanje prijetno dišečega pomfrija (če ti le-ta prija, seveda). Tega enostavno ne moreš dojeti a ne. Zakaj? Ti je težko sprejeti, da obstaja DRUGAČNA izkušnja življenja? Očitno.

    "Katere sile pa niso »božanske«, če sprejmemo močno propagirano tezo, da vse izhaja iz boga in da je bog pravzaprav vse in povsod? "

    Tu ti dam prav, v nekem smislu. Gre za definicijo. Božansko lahko interpretiramo na več načinov, tako kot abstraktni pojem npr. `varnosti´ zame pomeni nekaj drugega, kot za mojega soseda.

    "So za popačenost res krivi njeni instrumenti ali niso morda kriva naša napačna pričakovanja, idealiziranje in iluzije o tem, kaj naj bi ljubezen bila?"

    Naša pričakovanja in idealiziranja so produkt inštrumentov-nas.

    "Mogoče celo v kamnih. Če se ljubezen manifestira povsod, zakaj tudi za kamne ne velja takšna gotovost, ampak samo mogoče. Če v je v kamnih mogoče prisotna, je torej mogoče tudi da ni. Mogoče je prisotna samo v nekaterih kamnih. Mogoče je prisotna samo v delih nekaterih kamnov. Mogoče samo v nekaterih atomih nekaterih delov nekaterih kamnov. Mogoče. Mogoče bo dilemo razjasnil kateri izmed božjih poslancev v bližnji prihodnosti. "

    Ljubezen ponavadi doživljamo znotraj odnosov. Predvidevam, da je bila beseda `mogoče´ uporabljena zato, ker ljudje (večina) pač nimamo tako izdelanih odnosov do kamnov kot do drugih ljudi, živali in rastlin. Kamne pač bolj malo cenimo (oz. jim posvečamo bolj malo pozornosti), čeprav morda neupravičeno. Kdo ve?

    "(Moje mnenje je, da tako kot smo mi (ljudje) tisti, ki stvarem podeljujemo smisel, smo tudi mi tisti, ki stvarem podeljujemo ljubezen. Ljubezen je tam, kjer jo želimo videti. Paradoks je seveda v tem, da ljubezen »vidimo«, čeprav o njej nimamo jasne predstave, kar me utrjuje v prepričanju, da gre v resnici samo za »besedo«, s katero bodisi opisujemo občutja, ali pa jo mašimo kot nekakšno polnilo v luknje, ki jih proizvajajo ezoterični in teološki modeli.)"

    To"čno to sem hotela povedati s prevodom!! Potrebujemo novo definicijo ljubezni z veliko začetnico!! Ampak ti tako ali tako ne verjameš v nič drugega kot v informacije petih čutov. Škoda!

    "Kaj je jaz in kaj je Bog? Če je Bog ljubezen in če je ljubezen prisotna povsod, torej tudi v ljudeh, se pravi v jazu vsakega izmed nas, potem bi lahko rekli, da je ljubezen v svojem najčistejšem izrazu iskanje enosti ljubezni in ljubezni. In če sprejmemo še tezo, da je ljubezen v bistvu enost, potem moremo reči, da je ljubezen ljubezen ljubezni in ljubezni?!
    Če je iskanje enosti jaza in Boga mišljeno kot način odpovedovanja lastnemu jazu, potem je zadeva do neke mere smiselna. V nesebični ljubezni naj človek ne bi več občutil, zaznaval jaza – in tudi v resnici je tako, da človek, ki ljubi, zanemari svoje potrebe in pozabi nase. Težava je v tem, da se zelo podoben proces zgodi tudi takrat, ko človek zelo močno sovraži. Takrat človek ne razmišlja več o sebi, popolnoma zapostavi svoj ego in se osredotoči le na sovraštvo do neke osebe, skupine oseb, do neke ideje ali celo do greha. Tudi greh je namreč mogoče sovražiti – in to »iz vsega srca«. Dejansko gre v vseh primerih za odsotnost razuma, ki nujno vključuje avtorefleksijo. Avtorefleksija pomeni sposobnost opazovati samega sebe, proučevati samega sebe, to pa je mogoče le, če se postaviš iz sebe, ne da bi pri tem prenehal zavedati se lastnega jaza, ki je medtem postal objekt opazovanja. To pomeni, da um opazuje samega sebe. Tisti, ki močno sovražijo in tisti, ki močno ljubijo, na podoben način izgubijo sposobnost takšnega opazovanja. Meditativne tehnike omogočajo prekinitev povezave, ki omogoča umu zavest o samem sebi, kar je dober način, da se nekateri deli možganov spočijejo, medtem ko se ob tem hkratno sprožajo kemični procesi, ki omogočajo ugodje. Povedano drugače – meditacija je lahko zelo dobra za zdravje. Seveda je občutke, ki jih ob tem doživljajo meditirajoči, mogoče pripisati neki drugi resničnosti, ampak to je posteriorna racionalizacija, ki vedno poteka v umu – torej ob polni zavesti jaza. Meditirajoči se nazadnje vedno vrne v kletko, oziroma v svet občutij, ki ga dojema kot kletko.


    Pozdravljen na poti joge! če si upaš storiti prvi korak, boš izvedel odgovor na to vprašanje! Ampak ne takole, s premetavanjem besed. Ne, ne, ne, `naloga ´ ni tako enostavna.
    Vidim, da tudi ne veš kaj je ego. Ego ni samo zavest o samem sebi in vse kar je s tem pvezanega, torej razum temveč tudi čustva, občutki, impulzi, vzgibi. Ega ne izgubiš, ko te preplavi sovraštvo, temveč te ego kratkomalo požre in čutiš samo še sovraštvo, kar je, glej ga zlomka, tudi ego. Ljubezen, kot jo smatraš ti (in večina ljudi si upam trditi), je v resnici samo drugi pol sovraštva, če se tako izrazim. Zato potrebujemo novo definicijo ljubezni.
    `Opazovalec´, ki ga omenjaš, pa je v resnici funkcija uma, ki je zelo ugodna za zdravje, se strinjam. Pravi aspirant poskuša preseči tudi to stanje. Dragi MC, vem da ne boš verjel, ampak (biološka) evolucijska pustolovščina se ne konča tu, pri razumu in človeku, temveč se nadaljuje. Na tebi je ali boš sprejel ta izziv.

    "Hm, to je pa že nekaj več. Ne zadostuje samo sprejemanje, ampak sprejemanje v bistvu. Poznavanje bistva pa je že nekaj, kar ni dano vsakomur, ampak samo posvečencem. To nas nujno pripelje do gnoze, kot posebne oblike duhovnega elitizma. (Klasično krščanstvo je zmagalo, ne samo zato, ker je bolj ali manj brutalno iztrebilo herezije, ampak zato, ker je bolje ujelo »valovno dolžino«, na kateri so sprejemale množice.)"

    Hvala bogu za elitizem! Kje bi pa brez njega bili. Npr. brez znanstvene elite, ali pa kulturne, ali pa diplomatske, ali pa intelektualne. Seveda pa ima elita tudi slabe strani, kadar je brez etike in morale.

    "Mogoče je to razlog, da so bili skoraj vsi celibatisti."

    Čisto mogoče.

    "Mogoče zato, ker je tudi božja ljubezen v resnici kruta in brezsrčna. Božja ljubezen, ki dopušča tolikšno količino človeškega trpljenja (pa čeprav v »izobraževalne« namene, niti ne more biti drugačna.)"

    Mogoče. Razišči sam.

    "Kakšna je sploh božanska oblika in substanca? Domnevam, da brezoblična in nesubstančna ;)"

    Dobradošel na poti joge. Morda se ti bo odgovor razodel sam (oprosti, da uporabljam to besedo, nekako se mi dozdeva, da ti ni ljuba).

    "Perverzno je zahtevati od ljudi, da se odpovedo nečemu, od česar je usodno odvisna njihova biološka eksistenca ali biološka eksistenca tistih, ki so jim dragi v kakršnem koli smislu. Človeško dostojanstvo se začne pri spoštovanju človeškega biološkega življenja, vključno z omejitvami, pogoji in zahtevami, ki takšno življenje, ne samo ohranjajo, ampak mu tudi zagotavljajo rast, razvoj in UŽIVANJE! Življenje, ki ga ne užijemo, je nevredno življenja – pravzaprav sploh ne zasluži, da mu rečemo življenje."

    Nihče od nikogar ničesar ne zahteva, sploh pa je vprašanje, da od tega zares zavisi naša oz. njihova biološka existenca. Si morda poskusil? Daj in nam poročaj, če boš preživel ti in tvoji dragi.
    Človeško dostojanstvo se prične pri pozanavanju človeške narave iz katere posledično izhaja spoštovanje do česarkoli že. Če je zate cilj oz. smisel življenja UŽIVANJE, potem ti svetujem, da takovrstnih tekstov ne prebiraš, kajti ne bodo te zadovoljili.

    "Ljudje brez sentimentov so živi mrtveci, življenje brez sentimentov ni vredno življenja. (V mislih imam seveda sentimente, ki nastajajo v odnosu do drugih oseb in niso namenjeni nekim izmišljenim vseprisotnim božjim entitetam, ki lebdijo v svetu idej.)"

    To lahko trdi samo nekdo, katerega življenje je omejeno samo in zgolj na zaznavanje petih čutil. In ta ponavadi ne verjame, da je življenje več kot samo pet čutil.

    "Edina »manifestacija« ljubezni, ki ima v mojih človeških očeh vrednost, je ljubezen, ki je usmerjena k nekemu konkretnemu bitju, čeprav je nujno izključujoča in običajno tudi pogojna. Samo takšna sploh more imeti nek učinek, vsaj v svetu, kjer so živi in konkretni ljudje (in do neke mere tudi ostala živa bitja) pomembnejši od idej in pojmov. "

    Tvoje življenje, tvoja izbira. Le zadnjega stavka ni potrebno projecirati na celotno človeško izkušnjo. Obstajajo tudi drugačni od tebe, veš. Pa ne samo po velikosti, frizuri in debelini. Razlikujejo se tudi doživljanja človeške izkušnje.

    Upam, da je moj odgovor dovolj razumen. Še to. Bolje bi bilo, da ne bi komentiral besedil, ki jih ne razumeš. Počasi postajaš prav smešen (sicer samo moje mnenje).
























    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: Nan dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 10:32 CEST

    O ljubezni in modrosti....Ciril Kosmač je lepo povedal: "V našem srcu se skriva strašna moč, ki vse ugonobi in to je ljubezen."

    Primerno za Misel tedna ;)


    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: Nan dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 11:46 CEST
    Res da je navaden šentiment, a pleše za "bogove" .
    :)

    http://www.youtube.com/watch?v=Cmbj9dghLo4


    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: Violeta dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 12:12 CEST
    Lep pozdrav, na začetku sem mislila napisati
    dolgi komentar, ampak potem sem se spomnila,
    da pravzaprav sem še vedno na nivoju, ki podpira, da:
    "... ljubezen je le takrat ljubezen, ko ljubiš živo bitje brez
    predsodkov in omejitev, ljubezen za katero je človek bolj
    pomemben, kot ideji in pojmi..."

    vse naj

    Nan, ti si super DJ-ka *("-")*



    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: stojči dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 12:26 CEST
    Draga Mateja,
    če bi prebrala kaj več mojih člankov in pesmi, bi lahko ugotovila o kateri ljubezni pišem v svojih člankih.
    Sicer pa je ljubezen ljubezen, vsaka je boljša kot pa nobena.
    Razumem tvoje navdušenje nad Mato, ki z objemanjem ljudi na njih prenaša svojo ljubezen.
    Ta dar, ali darilo ji je bilo položeno že v zibelko tako kot večini velikih učiteljev.
    MC tvoj analitični um pa je ugotovil nekaj pomanjkljivosti v Matinem izražanju.
    Če vemo, da vsak od nas znotraj sebe utripa na različnih frekvencah, vsak lahko razume le toliko, kolikor ljubezni lahko znotraj sebe doživlja.
    Kar se mene tiče v svojem najčistejšem izrazu ljubezen ni iskanje enosti jaza in Boga, ampak najdenje le tega.
    Lep pozdrav tudi Nan,
    hvala za vaše repliciranje, mogoče bom še kaj napisal o ljubezni, ker je to vedno vroča tema ;)

    Najdimo ljubezen v svojem srcu,
    bodimo v ljubezni in ljubimo se,
    tudi to je naše poslanstvo ;)

    ---
    stoychi



    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 13:26 CEST
    Stojči, besede, ki sem jih prevedla niso besede Mate Amritanandamayi ali Ammachi na kratko, temveč Mirre Alfsse ali Matere iz knjige All Life is Yoga.

    Nan, tisto, kar je napisal Ciril Kosmač je pa še kako res, samo da se mi zdi, da se ljudje sploh ne zavedamo, kaj to v resnici pomeni. Ljubezen ne deluje za nas kot posamezne osebnosti, temveč za življenje na sploh, zatorej se nemalokrat zgodi, da zaradi nje trpimo (zato pravijo, da je ljubezen lahko kruta in brezsrčna), saj se takrat moramo odpovedati lastnim potrebam, željam in načrtom v višje dobro. In ta odpoved je zgolj navidezna, ker bomo v končni fazi profitirali tudi mi sami, kot del celote.

    Stojči, prebrala sem tudi nekatera druga tvoja besedila in pesmi, nekatera so mi tudi všeč, toda tistega elementa, ki bi kazal (seveda po moji lastni presoji, s katero pa se človek lahko strinja ali pač ne) na tvojo težnjo po preobrazbi zavesti v, naj po platonovsko rečem temu, Dobro, Resnično in Lepo (kar je vse izraz ljubezni, tiste, ki presega trenutno človekovo strukturo zavesti), pač nisem našla. Pa upam, da se MC ne bo spet spotaknil ob abstraktnost omenjenih pojmov.



    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: stojči dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 14:12 CEST
    Seveda draga Mateja,
    ko se boš naučila gledati s srcem
    in iz njega znala izvleči lepote, ki se tam nahajajo
    boš bolj razumela ;)

    če in ko ti bo to uspelo pa se boš lahko celo povezala z Materjo in Sri Aurobindom ;)

    imej se lepo

    podrav tudi tebi draga Violeta

    ---
    stoychi



    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 14:33 CEST

    Stojči, govorila sem o moji lastni percepciji tvojih besedil (celo
    napisala v oklepaju, če si slučajno spregledal) in ne o tem,
    kdo ti si.
    Ti pa počneš ravno to, govoriš o tem, kakšna sem jaz. Kdo pa
    si ti, da lahko o tem sodiš? Zgolj na podlagi nekaj tekstov, ki
    sem jih napisala. Morda bi se pa celo dobro razumela ob
    osebnem, živem stiku. Lahko pišeš o tvojih percepcijah mojih
    besed, ne pa o mojem doživljanju, česarkoli pač že.
    Ravno tako bi lahko jaz napisala, da imaš, glede na tvoje
    besede, izredno pomanjklivo psihološko znanje (pa čeprav si
    morda psiholog), in ko si boš pridobil to znanje, boš lahko
    sploh pisal o ljubezni. Sem do takih besed upravičena? Morda,
    kljub temu pa nimam pravice tega pisati.

    Še to, kar počnejo mnogi, ne samo ti: Besedno
    okarakteriziraš človeka, ponavadi negativno, potem pa mu
    zaželiš lep dan, ali še hujše, veliko svetlobe in ljubezni. Je to
    zate iskrenost?



    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 15:01 CEST

    Še nekaj, da bo bolj jasno, iz psihološkega foha. Najhujša
    kritika je kritika namena oz. osebe določenega človeka. V
    najinem primeru: ti po ovinkih trdiš, da jaz ne razumem oz.
    izkušam srčne kvalitete (ki je v družbi oz. duhovnih krogih
    zelo v čislih, čeprav se le redko izvaja). S tem je tvoje
    sporočilo meni: nisi v redu. Lahko rečeš, da je pač to moj
    problem, vseeno pa nosiš del odgovornosti za neharmoničen
    odnos (predvsem zato, ker svoje zaključke sklepaš na podlagi
    premalo informacij- človeško bitje je namreč zelo
    kompleksno).
    Dokazano namreč je, da če starši pri otroku počnejo prav to
    (torej kritika osebnosti), ključno prispevajo k otrokovi
    negativni samopodobi in njegovemu (ponavadi težavnemu)
    odnosu do zunanjega sveta.

    Tu sem hotela izkoristiti priložnost, da izrazim to, kar me zelo
    moti v medosebni komunikaciji na sploh, ki je prisotna
    vsepovsod. Stojči mi je dal lepo iztočnico. Ljudje vse preurano
    delamo določene zaključke o nekom drugem, pa čeprav le-
    tega sploh ne poznamo, ne poznamo njegove osebne zgodbe,
    torej za svoje trditve sploh nimamo trdnih argumentov.... Ta
    je pa tak-a, ta pa nima pojma, ta je pa bedak-inja....S tem se
    ne zavedamo, koliko bolečine (morda) povzročamo.

    Da je komunikacija kar se da harmonična in brez obsojanja,
    kar še ne pomeni, da ne izražaš lastnega mnenja, se moramo
    malce potruditi. Predvsem je pomembno, da ne kritiziramo
    človekove osebnosti oz. namena, temveč, da pod vprašaj
    postavljamo njegovo razmišljanje, dojemanje, delovanje, če
    se s temi stvarmi ne strinjamo. Tako je debata lahko
    konstruktivna, brez nepotrebne bolečine in nelagodja.



    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: MC dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 16:01 CEST
    >>Predvsem je pomembno, da ne kritiziramo
    >> človekove osebnosti oz. namena, temveč,
    >> da pod vprašaj postavljamo njegovo razmišljanje,
    >> dojemanje, delovanje, če se s temi stvarmi ne strinjamo.
    >> Tako je debata lahko konstruktivna, brez nepotrebne
    >> bolečine in nelagodja.

    Se popolnoma strinjam s tem, kar si zapisala in bolj ali manj
    tudi z vsem, kar si zapisala pred tem. Težava je samo v tem,
    da ljudje svoja razmišljanja (in svojo vero) istovetijo s svojo
    osebnostjo. Potem je pač nujno, da vsako nestrinjanje ali
    nasprotovanje ali tudi posmehovanje njihovim stališčem
    jemljejo kot osebni napad. Večini seveda takšen "napad"
    ustrezno, saj morejo v odsotnosti argumentov odigrati zmeraj
    hvaležno vlogo "žrtve".


    p.s.: Velika razlika je na primer, če zapišeš »Pišeš neumnosti«
    ali če zapišeš »Ti si neumen«, tako kot obstaja razlika, če
    zapišeš »Počasi postajaš prav smešen« ali če zapišeš »Tvoje
    izjave mi počasi postajajo vedno bolj smešne«. ;)



    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 16:25 CEST

    Ja, MC, se strinjam s tabo in se ti za to zadnje opravičujem.
    Šla sem predaleč.
    Je pa težko, ker imava vedno različna izhodišča. In tudi ti v
    tvojih komentarjih nisi vedno najbolj spoštljiv. Npr. pojem
    bistva zame ni nikakršna umska inovacija, kot ga ti imenuješ,
    temveč živa, konkretna izkušnja.
    Za odraslo komunikacijo je potrebna vzajemno spoštovanje in
    dopuščanje različnih pogledov, kar pa ni tako lahko. Še
    posebej tudi zato, ker velikokrat napisane besede dojamemo
    drugače, kot pa so bile mišljene.
    Hvala za tvoj feedback.



    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 16:29 CEST

    Ups, MC, še ena napaka. Poravljam: Namesto: "nisi najbolj
    spoštljiv" v "se v tvojih komentarjih ne izražaš najbolj
    spoštljivo"...



    Srce, ki misli

    Prispeval/a: MC dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 16:30 CEST
    >> Ha, ha, ha MC, tvoj standard odgovor,
    >>bodi malce bolj izviren oz. dolgočasno je prebirati ves čas
    eno in isto.

    Zaenkrat še nimam dovolj sebičnih razlogov, da bi svoje
    prepričanje žrtvoval na oltarju pravičnosti. Je pa lepo videti,
    da te spravljam v smeh. Kako bi šele bilo, če ne bi bil tako
    dolgočasen ;)

    >>Sploh pa, ne vem če ima smisel iti s teboj v kakršnokoli
    debato,
    >> če si sveto prepričan, da `obstajajo samo možagani´.
    >> Ampak, zakaj pa ne. Da malo `streniram možgančke´.

    Prijetno s koristnim, torej. Joga za dušo in telo, forumi za
    razum in za ego ;)

    >> Tvojih prvih dveh postavk nima smisla komentirati zaradi
    tvoje predpostavke,
    >> da se vse začne in konča pri materiji.

    Tudi vse moje ostale postavke temeljijo na isti predpostavki ;)

    >> Se strinjam. Ko gre samo za abstraktne pojme,
    >> je vse lahko večno. Ko pa ti pojmi za posameznika
    >> niso zgolj abstrakcija, pa gre za neko drugo pesem.
    >> Ampak ti tega ne bi vedel, ali pač?

    Če bi se oziral na mnenja posameznikov in če bi zaznave
    vsakega posameznika sprejemal kot objektivna dejstva,
    potem bi začel dejansko verjeti v vse oziroma bolje rečeno v
    karkoli.

    >> Zeh, bla, bla, bla... Kolikokrat smo pa to že prebrali,
    napisano
    >> izpod tvojih prstov. TI bi si kaj takega lahko izmislil oz.
    prekopiral.

    Ponavljanje je mati učenosti. (Mantranje bi moglo biti mati
    duhovne modrosti.)

    >> Nekako ne moreš dojeti, da so takovrstne `inovacije´ za
    >> nekoga tako konkretna izkušnja, kot je zate vohanje
    prijetno
    >> dišečega pomfrija (če ti le-ta prija, seveda).

    Ločiti moraš med biološkimi inovacijami – ki so v bistvu
    prilagoditve in nimajo nikakršne religiozne osnove, in me
    človeškimi inovacijami, kamor spadajo religiozne ideje – te so
    praviloma prilagojene ustroju naših možganov. Ljudje smo
    bitja, ki so zelo dojemljiva za sprejemanje religioznih idej
    oziroma, bolje rečeno, uspešne religiozne ideje upoštevajo
    način, kako delujejo naši možgani.

    >> Tega enostavno ne moreš dojeti a ne. Zakaj?
    >> Ti je težko sprejeti, da obstaja DRUGAČNA izkušnja
    življenja?
    >> Očitno.

    Nikoli nisem trdil, da ne sprejemam drugačne izkušnje
    življenje. Bom sedaj nalašč nekoliko karikiral: Če na primer
    nekdo trdi, da je Napoleon, bom to sprejel, še posebej če bo
    pri tem dovolj vztrajen. Takemu človeku ne bom rekel, ne
    sprejemam, da si Napoleon, ampak – verjamem ti, da si
    misliš, da si Napoleon. S tem sicer ne sprejemam njegove
    teze, da je Napoleon, popolnoma sprejemam njegovo
    prepričanje, da je Napoleon.


    >> Naša pričakovanja in idealiziranja so produkt
    inštrumentov-nas.

    Se strinjam. Tudi sama ideja, da smo nekakšni inštrumenti, je
    primer takšnega popačenja in idealiziranja.


    >> Ljubezen ponavadi doživljamo znotraj odnosov.
    >> Predvidevam, da je bila beseda `mogoče´ uporabljena
    zato,
    >> ker ljudje (večina) pač nimamo tako izdelanih odnosov
    >> do kamnov kot do drugih ljudi, živali in rastlin.
    >> Kamne pač bolj malo cenimo (oz. jim posvečamo bolj
    malo pozornosti),
    >> čeprav morda neupravičeno. Kdo ve?

    Se strinjam, da ljubezen doživljamo znotraj odnosov. Me pa
    zanima, kakšen je odnos kamna do kamna? Sta dva kamna
    lahko zaljubljena med sabo. Ali pa ne gre pri vsej tej zadevi s
    kamni le za fetiširanje predmetov?

    >>Točno to sem hotela povedati s prevodom!! Potrebujemo
    novo
    >> definicijo ljubezni z veliko začetnico!! Ampak ti tako ali
    tako
    >> ne verjameš v nič drugega kot v informacije petih čutov.
    Škoda!

    Še eno definicijo ljubezni več? In še eno definicijo z veliko
    začetnico več? Mar ni vsa religiozna in ezoterična scena že od
    pamtiveka preplaj njena z definicijami Ljubezni, Modrosti,
    Svetosti in Resnice. No, jaz se pa mnenja, da bi se morali
    vrniti nazaj k osnovnim pojmom.


    >> Pozdravljen na poti joge! če si upaš storiti prvi korak,
    >> boš izvedel odgovor na to vprašanje! Ampak ne takole, s
    >> premetavanjem besed. Ne, ne, ne, `naloga ´ ni tako
    enostavna.

    Vem, da ni. Vsakdo se v stiski loti tistega, kar mu je bolj
    enostavno oziroma manj zoprno. Nekateri se lotijo joge,
    nekateri teka, nekateri molitve, nekateri »premetavanja
    besed.«

    >> Vidim, da tudi ne veš kaj je ego. Ego ni samo zavest o
    samem sebi in
    >> vse kar je s tem pvezanega, torej razum temveč tudi
    čustva,
    >> občutki, impulzi, vzgibi. Ega ne izgubiš, ko te preplavi
    sovraštvo,
    >> temveč te ego kratkomalo požre in čutiš samo še
    sovraštvo,
    >> kar je, glej ga zlomka, tudi ego. Ljubezen, kot jo smatraš
    ti
    >> (in večina ljudi si upam trditi), je v resnici samo drugi pol
    sovraštva,
    >> če se tako izrazim. Zato potrebujemo novo definicijo
    ljubezni.

    Morda pa potrebujemo novo definicijo ega ;)

    >> `Opazovalec´, ki ga omenjaš, pa je v resnici funkcija
    uma,
    >> ki je zelo ugodna za zdravje, se strinjam. Pravi aspirant
    poskuša
    >> preseči tudi to stanje.

    Nazadnje se tudi »pravi aspirant« vrača v pristan, od koder je
    začel svoje popotovanje.

    >> Dragi MC, vem da ne boš verjel, ampak (biološka)
    evolucijska
    >> pustolovščina se ne konča tu, pri razumu in človeku,
    temveč se nadaljuje.

    Draga, hetLicht, verjamem, da se (biološka) evolucija
    nadaljuje. In to z nami ali brez nas.

    >> Na tebi je ali boš sprejel ta izziv.

    Ja vem, vedno je vse na meni :-(


    >> Hvala bogu za elitizem!

    Jaz pa pravim – hvala elitizmu za boga ;) Boga si je lahko
    izmislila samo elita.

    >> Kje bi pa brez njega bili.

    Kaj bi bili brez elitizma? Vsi Eno v eni sami Ljubezni ;)

    >> Npr. brez znanstvene elite, ali pa kulturne,
    >> ali pa diplomatske, ali pa intelektualne. Seveda pa ima
    elita
    >> tudi slabe strani, kadar je brez etike in morale.


    Se strinjam. Težava je na žalost v tem, da elita tista, ki
    določa, kaj je etika in kaj je morala.
    No, če se, ker se mi je zahotelo, da bi bil spet dolgočasen,
    vrnem nazaj k biološkemu determinizmu – tisto, kar edino
    šteje, so elitni geni! In mi vsi smo nosilci elitnih genov!

    >> Dobradošel na poti joge. Morda se ti bo odgovor razodel
    >> sam (oprosti, da uporabljam to besedo, nekako se
    >> mi dozdeva, da ti ni ljuba).

    Beseda razodetje je povsem primerna za opis spremembe
    stanja naše duševnosti. V tehničnem smislu je sicer
    pomanjkljiva, daj ne obstaja tisti, ki razodeva, ampak le tisti,
    ki mu je razodeto.


    >> Nihče od nikogar ničesar ne zahteva, sploh pa je
    vprašanje,
    >> da od tega zares zavisi naša oz. njihova biološka
    existenca.
    >> Si morda poskusil? Daj in nam poročaj, če boš preživel ti
    in tvoji dragi

    To je podobno kot glasovna stavka. V pametnih odmerkih
    koristi za zdravje. A si vseeno ne bi upal iti do konca ;)

    (Moje drage pa, če je le mogoče, nikoli ne silim v avanture,
    tudi če je na vidiku srečen konec.)

    >> Človeško dostojanstvo se prične pri pozanavanju človeške
    >> narave iz katere posledično izhaja spoštovanje do
    česarkoli že.
    >> Če je zate cilj oz. smisel življenja UŽIVANJE, potem ti
    svetujem,
    >> da takovrstnih tekstov ne prebiraš, kajti ne bodo te
    zadovoljili.

    Ali UŽIVAŠ v jogi?

    Kakšna je pravzaprav moralna razlika med življenjem, ki ga
    živiš zato, da bi užival v tem življenju in med življenjem, ki ga
    živiš zato, da bi nekoč užival večno?

    >> To lahko trdi samo nekdo, katerega življenje je omejeno
    samo
    >> in zgolj na zaznavanje petih čutil. In ta ponavadi ne
    verjame,
    >> da je življenje več kot samo pet čutil.

    S petimi čutili zaznavamo zunanje dražljaje, ni pa pet čutil
    tistih, ki te dražljaje procesira. Uživamo vedno z možgani. S
    katerim od petih čutil zaznavaš halucinogene droge ali pa
    recimo sedative? S katerimi čutili zaznavaš serotonin?
    Nekateri kemični procesi, ki nam povzročijo ugodje, se pač
    sprožijo brez posredništva petih čutil.


    >> Tvoje življenje, tvoja izbira.

    Človek ima svobodno voljo, bi rekli kristjani, lahko se odloči
    za življenje ali za smrt ;)

    >> Le zadnjega stavka ni potrebno projecirati na celotno
    človeško izkušnjo.

    Se ti zdi, da sem ga?

    >> Obstajajo tudi drugačni od tebe, veš. Pa ne samo po
    velikosti, frizuri
    >> in debelini. Razlikujejo se tudi doživljanja človeške
    izkušnje.

    Nikoli nisem trdil drugače ;)

    >> Upam, da je moj odgovor dovolj razumen.

    Tvoj odgovor je bil, in to nikakor ni mišljeno ironično,
    nadpovprečno razumen. Ni me pa, na žalost, spravil v smeh,
    tako kot je moj komentar spravil tebe. Tudi zehal nisem ob
    njem, čeprav sem pred dvema urama utrujen prišel z
    maratona.

    >> Še to. Bolje bi bilo, da ne bi komentiral besedil,
    >> ki jih ne razumeš.

    Če bi jih razumel, jih verjetno ne bi komentiral. In najbrž tudi
    ti iz istih razlogov ne bi komentirala mojih komentarjev ;)

    >> Počasi postajaš prav smešen (sicer samo moje mnenje).

    Lepo, da tega ne projiciraš na celotno človeško izkušnjo ;)




    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: MC dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 16:33 CEST
    >> Ups, MC, še ena napaka. Poravljam:
    >> Namesto: "nisi najbolj spoštljiv" v
    >>"se v tvojih komentarjih ne izražaš
    >> najbolj spoštljivo"..

    He, he, he - hetLicht, vedno bolj si mi všeč. Ups, hotel sem reči:
    Vedno bolj so mi všeč tvoji komentarji ;)



    Srce, ki misli

    Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 17:04 CEST

    MC, tvoj komentar me je spet nasmejal (tokrat malce drugače
    kot včeraj zvečer) in če `dovoliš´ga sploh ne bom komentirala.
    Čeprav z besedami nikakor ne prideva skupaj, pa se mi zdi, da
    se v marsičem strinjava.

    Življenje je paradoks. Zaradi česar smo `prisiljeni´ k stalnemu
    spreminjanju.


    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: stojči dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 17:45 CEST
    Draga Mateja,
    naj kar takoj navedem MC-ja, da imaš v komentarju vso demokratično pravico napisati karkoli hočeš in karkoli ti pade na um,

    Namreč to kar pišeš to tudi si,
    to kar pišem jaz, sem jaz in to kar piše MC je MC skozi pisanje ne izražamo nikogar drugega kot samo sami sebe.
    Drug drugemu smo lahko ogledala in drug od drugega se lahko tudi učimo.
    Ob osebnem živem stiku bi se zagotovo dobro razumela, saj se ob živem stiku z vsemi vedno razumem dobro.
    Verjamem, da bi se lepo razumel tudi z miselnim analizatorjem in največjim vernikom pozitivk MC-jem ;)
    Sam nisem psiholog sem pa imel ene par punc, ki so bile psihologinje.
    Verjemi psihologi ne vejo o ljubezni nič več kot kdorkoli drug. ;)
    Včasih kak moj komentar koga razjezi in deluje provokativno, ampak namen je samo ta, da se dotični zamisli in zave, da bo za premik v zavesti treba še veliko delati na poglabljanju vase.
    Ja to je zame iskreno.

    Tu pa ne bom napisal samo, bodi v svetlobi itd,

    ampak kar

    Ljubim te ;)

    replicirajte, če se vam da ;)

    ---
    stoychi



    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: MC dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 17:52 CEST
    >> replicirajte, če se vam da ;)

    Stojči, da te imam, pogojno sicer oziroma do naslednjega komentarja ;)


    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: MC dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 17:56 CEST
    Od same ljubezni so se mi zatresli prsti - torej še enkrat - Stojči, rad te imam! (S pridržki, ki sicer veljajo, ko gre za moški spol ;))



    p.s.:
    Sokrat je sicer zmogel ljubiti tudi lepe, mlade dečke in to brezpogojno, če so bili le dovolj mladi ;)





    Srce, ki misli

    Prispeval/a: MC dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 17:59 CEST
    >> Čeprav z besedami nikakor ne prideva skupaj,
    >> pa se mi zdi, da se v marsičem strinjava.

    Jaz bi temu rekel, da sva oba enako biološko determinirana, da iščeva in hrepeniva po ljubezni in nemara tudi po večnosti.


    Lubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 18:06 CEST


    Poglej Stojči ne poznam te in ne vem kakšen si kot oseba,
    ampak, če nekdo misli, da neka druga oseba `potrebuje´
    premik v razvoju zavesti, zato jo bo malo provociral, jaz z
    njim raje nimam odnosa. Meni je všeč, če so odnosi
    enakovredni, torej brez kakršnihkoli projekcij, tudi, če so še
    tako dobrohotne. Odnos v smislu "jaz sem to, kdo si pa ti?". In
    ko nekoga zares, zares poslušaš, ko se ti `razodeva´njegova
    narava, brez nasvetov ipd. s tvoje strani, lahko vidiš, ali sta
    kompatibilna za konstruktiven odnos. Če sta, lepo, če nista,
    tudi lepo in srečno pot.



    Iskreno povedano, tvoje besede mi velikokrat zvenijo
    vzvišeno in superiorno, pa čeprav s tvoje strani morda niso
    mišljene tako. Torej, tvoje besede na mene ne vplivajo
    pozitivno, zato je komunikacija polna trenj. Ampak morda gre
    samo za komunikacijsko nekompatibilnost, kar ni čisto nič
    posebnega.


    Srce, ki misli

    Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 18:08 CEST

    "Jaz bi temu rekel, da sva oba enako biološko determinirana, da
    iščeva in hrepeniva po ljubezni in nemara tudi po večnosti."

    Ha, ha, MC, tole pa `brezpogojno´sprejmem.



    Srce, ki misli

    Prispeval/a: stojči dne nedelja, 24. oktober 2010 @ 22:27 CEST
    Dragi MC v sebi si naredil kvantni skok
    Javno izraziti ljubezen ni majhna stvar,
    za to si ti dragi MC zaslužiš vso pohvalo,

    spomni me, da te predlagam za sončno osebnost leta

    draga Mateja verjemi v najinih srcih sva popolnoma kompatibilna,
    tudi v mislih sva popolnoma kompatibilna še posebej,
    če nama jih uspe utišati.
    isto velja za MC-ja

    replicirajte, če se vam da :)

    ---
    stoychi



    Srce, ki misli

    Prispeval/a: hetLicht dne ponedeljek, 25. oktober 2010 @ 11:33 CEST

    Parvzaprav je tako, da tam, kjer sva midva kompatibilna, midva sploh ne obstajava več.



    Srce, ki misli

    Prispeval/a: stojči dne ponedeljek, 25. oktober 2010 @ 13:19 CEST
    obstajava še bolj,
    samo najin ego malo manj ;)

    ---
    stoychi



    Ljubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 25. oktober 2010 @ 14:54 CEST
    Pesem o ljubezni.
    Iz: Peti dan - spev nimf.

    1. Na zemlji boljšega ni
    kot je ljubezen lepa, plemenita,
    z njo Bogu smo enaki
    in nihče drugega ne žalosti.
    Zapojmo kralju,
    širno morje naj zveni!
    Me vprašujemo - odgovarjajte vi!

    2. Kaj nas nekoč v življenje je
    privedlo?
    Ljubezen.
    Kaj milost nam je povrnilo?
    Ljubezen.
    Iz česa smo se porodili?
    Iz ljubezni.
    Brez česa bi se izgubili?
    Brez ljubezni.

    3. Kdo je tisti, ki nas je spočel?
    Ljubezen.
    Kdo z mlekom nas poji?
    Ljubezen.
    Kaj roditeljem dolgujemo?
    Ljubezen.
    Zakaj potrpežljivi so tako?
    Iz ljubezni.

    4. Kaj nam pomaga zmagovati?
    Ljubezen.
    Kako ljubezen najdemo?
    Z ljubeznijo.
    Kje dobra dela sijejo?
    V ljubezni.
    Kdo dva združiti more?
    Ljubezen.

    5. Pojte,
    da bo donelo
    ljubezni v čast
    v našem kralju in kraljici
    naj se veča njena rast.
    Tu njeno telo je - duša onstran.

    6. Ko doživeli jo bomo,
    nam Bog bo dal,
    kar mogočna sila ljubezni,
    nakdaj je ločila
    in bo igra njenih plamenov
    nekoč spet srečno združila.

    7. Tedaj bo tisočem mladih
    bolečina
    v veliko veselje v večnosti
    se spremenila.

    Miran.


    Ljubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: stojči dne ponedeljek, 25. oktober 2010 @ 15:32 CEST
    Hvala za to čudovito pesem dragi Miran.
    Lepo dopolnjuje ta članek in naše komentarje. ;)

    ---
    stoychi



    Ljubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: merijen dne ponedeljek, 25. oktober 2010 @ 16:34 CEST
    Miran,

    pesem je resnično lepa in čestitam za izvrsten izbor!

    Mateja: kompliment za tvoja razmišljanja in stališča, z katerimi se v celoti strinjam!

    Za MC:
    Naslednja , malce šaljivo obarvana misel, /v povezavi z komentarji Mateja: Mc/ :
    ... jo najde nazadnje, ki bila mu je kos....!
    /prosto po Prešernu/.

    Stojčiju:
    Ljubezen, modrost in svetost

    Ljubezen - najlepša od vseh lastnosti v srcih ljudi.

    Modrost - najbolj cenjena in iskana vrlina / pri modrih/.

    Svetost - vsebuje obe lastnosti maksimalno.

    Lep pozdrav!










    Ljubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 25. oktober 2010 @ 16:55 CEST
    Hvala, Merijen, Stojči.


    BREZ LJUBEZNI. ( Lao Ce).

    Dolžnost brez ljubezni prikliče zlovoljo.
    Odgovornost brez ljubezni prikliče brezobzirnost.
    Pravičnost brez ljubezni prikliče trdoto.

    Resnica brez ljubezni prikliče kritiziranje.
    Pamet brez ljubezni prikliče prevaro.
    Prijateljstvo brez ljubezni prikliče hinavščino.

    Red brez ljubezni prikliče malekostnost.
    Imetje brez ljubezni povzroči zaverovanost v svoj prav.
    Moč brez ljubezni povzroči okrutnost.

    Čast brez ljubezni povzroči ošabnost.
    Posedovanje brez ljubezni povzroči skopost.
    Vera brez ljubezni povzroči fanatičnost.

    Miran.



    Ljubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: Nan dne ponedeljek, 25. oktober 2010 @ 17:48 CEST
    Življenje brez možnosti prikliče pozabo ljubezni.


    Ljubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: merijen dne ponedeljek, 25. oktober 2010 @ 18:20 CEST
    Miran,

    čudovite misli in zaklade modrosti od Lao Ce-ja si nam predstavil.
    Saj ne vem, kateri izmed njih naj dam bolj prav. Vse so tako zelo,zelo resnične. Lepo je videti, da si med tistimi, ki znajo ceniti prave bisere in prepoznavati večne resnice!
    Bodi dobro in lepo pozdravljen!

    Merijen



    Ljubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: stojči dne ponedeljek, 25. oktober 2010 @ 22:52 CEST
    ko se vsi malce spustimo iz svojega ega,
    nam je vsem lahko prijetneje ;)
    hvala
    replicirajte, če se vam da, ;)

    ---
    stoychi



    Ljubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: Geronemo dne sreda, 27. oktober 2010 @ 15:27 CEST
    Bi pripisal eno zgodbo v upanje na razumevanje sporočila:

    Dve duši se pogovarjata:
    Vpraša prva duša drugo: Draga duša polna ljubezni, modrosti in svetosti, ali ti veš kako je čutiti nasilno in bolečo smrt?

    Reče druga: Seveda vem, sem jo lahko občutila ko sem živela na Zemlji in umrla nasilne smrti.

    Vpraša prva: Kako pa izgleda takšna smrt???

    Reče druga: Da prideš do tega spoznanja moraš biti rojena na Zemlji in jo izkusiti sama..

    Vpraša prva: Ali mi lahko ti pomagaš občutiti takšno smrt?

    Reče druga: Draga ljubljena duša, seveda ti bom z največjo predanostjo pokazala kako izgleda nasilna in boleča smrt...
    Sklenili bova dogovor da se bova obe rodili na zemlji kjer se bova srečali in te bom jaz na nasilen in boleč način ubila...

    Reče prva: Hvala duša, vendar me zanima, zakaj si pripravljena nase prevzeti breme moje boleče in nasilne smrti?

    Reče druga: Zato ker te ljubim!


    Ljubezen, modrost in svetost

    Prispeval/a: Nan dne sreda, 27. oktober 2010 @ 15:39 CEST
    Zgrešil si temo, tole objavi v 10.Božjih zapovedi.
    ............


    Hitler ma vas rad

    Prispeval/a: MC dne sreda, 27. oktober 2010 @ 15:40 CEST
    >> Reče prva: Hvala duša, vendar me zanima,
    >> zakaj si pripravljena nase prevzeti breme
    >> moje boleče in nasilne smrti?

    >> Reče druga: Zato ker te ljubim!

    Iz tega bi mogli sklepati, da je bil Adolf Hitler samo ljubeča inkarnacija Jezusa Kristusa.


    Hitler ma vas rad

    Prispeval/a: stojči dne sreda, 27. oktober 2010 @ 16:51 CEST

    Good point MC ;)

    zanimivo tudi kontroverzni Neale Donald Walsch v svoji zadnji knjigi z naslovom "Pogovori z Bogom" trdi, da je Hitler šel v nebesa.
    Včasih so rekli, da papir prenese vse, danes bi to lahko rekli za intenet.
    Bog ni neka ideja, kot bi jo nekateri radi predstavili,
    v osnovi je to osnovni vesoljni fizikalno-kemijski zakon akcije in reakcije,
    je kot elektrika nekako energetsko ogledalo,
    v katerem se zrcali, da to, kar počneš drugim
    počneš tudi samemu sebi.
    Elektriki ni treba nič odpuščati,
    mi sami smo tisti, ki si lahko odpustimo, ko nas strese,
    če kake žeblje z rokami brez kake zaščite tlačimo v vtičnice ;)

    replicirajte, če se vam da ;)

    ---
    stoychi



    Hitler ma vas rad

    Prispeval/a: Violeta dne sreda, 27. oktober 2010 @ 17:50 CEST
    Zanimivo, da v tistem dušnem svetu tako veliko število duš si
    "izbira" "sadistično-mazohistične izkušnje". Verjetno tisti, ki je
    imel stik s pra-spominom, sedaj bo veliko lažje preživel in bolj
    sproščeno gledal na umori, posilstva, pedofilijo (posebej, če
    se to bo dotaknilo njihovih najbljižjih, saj bodo razumeli, da
    deklico 9 let starosti in še okoli 47 živih bitij, striček Čokotilo
    posilil in umoril iz čiste ljubezni, novodobni Krišna...)

    Kako perverzne so te "dušno-ljubeče-
    izkušnje"... in kako "lep" more biti tisti svet, ki ste se ga
    spomnili.

    a ste poizkusili se dvigniti vsaj eno "nad-dušno-nad-stropje
    višje"...

    se izkušajte na tak način, če vam se le da

    Lp :)


    Kako je v nebesih bomo izvedeli, ko bomo tam.

    Prispeval/a: stojči dne sreda, 27. oktober 2010 @ 21:52 CEST
    res je, da bomo izvedeli kako je tam na drugem svetu šele takrat ko bomo fizično umrli in zares prišli tja,
    ampak meni je ta zgodba teh dveh duš povsem bedasta.
    Seveda pa ne izključujem dejstva, da iste sorte ptice letajo skupaj.
    Tudi tu se najdejo sadisti in mazohisti in uživajo skupaj.
    Moje mnenje je, da je trditev Neale Donald Walscha, da naj bi Hitler šel v nebesa hudo bosa.
    Izgleda, da ima Walsch bujno domišljijo. ;)

    ---
    stoychi



    Kako je v nebesih bomo izvedeli, ko bomo tam.

    Prispeval/a: stojči dne petek, 29. oktober 2010 @ 20:55 CEST
    absolutno ;)

    ---
    stoychi



    Kako je v nebesih bomo izvedeli, ko bomo tam.

    Prispeval/a: Lario dne sobota, 30. oktober 2010 @ 13:31 CEST

    Stojči,

    v prejšnjem življenju si bil ti verjetno nakladač. Izgleda, da imaš srečo, ker si v zdajšnjem življenju tudi nakladač. Bog te ima rad in ti bo v bodočem življenju tudi namenil vlogo nakladača, da boš popravil vse skupaj. Kar lepo ti je bilo, ti je in ti bo.


    lp


    Kako je v nebesih bomo izvedeli, ko bomo tam.

    Prispeval/a: MC dne sobota, 30. oktober 2010 @ 14:28 CEST
    >> Kar lepo ti je bilo, ti je in ti bo.

    Tudi tebi bo lepo, Lario, ko boš odkril ljubezen v svojem srcu ;)




    Kako je v nebesih bomo izvedeli, ko bomo tam.

    Prispeval/a: osh-kosh dne nedelja, 31. oktober 2010 @ 23:37 CET
    Lario mislim da si se zmotil,po moje bo Stojcy v bodočem
    življenju bager in to 100 tonski Caterpilar!


    Kako je v nebesih bomo izvedeli, ko bomo tam.

    Prispeval/a: stojči dne ponedeljek, 1. november 2010 @ 11:50 CET

    dragi moji otroci,

    stojči ma vas rad ;)

    ---
    stoychi



    Kako je v nebesih bomo izvedeli, ko bomo tam.

    Prispeval/a: stojči dne ponedeljek, 1. november 2010 @ 18:07 CET
    naslednji komentar je namenjen dragemu osh-koshu

    na njegov komentar na članek ljubezen do samega sebe
    osh-kosh je zapisal;

    "Glede na ta tvoj odgovor, imam občutek, da si ti v stanju ,,mislim da mojster ve vse , jaz pa sem takoj za njim,,!"

    dragi osh-kosh daleč od tega, da bi mislil, da mojster ve vse
    in še dlje od tega, da bi glede tega jaz bil takoj za njim
    razum je samo orodje in nič več;
    posredujem ti eno njegovo misel; "To, da lahko misliš je darilo Boga tebi,
    to o čemer razmišljaš, pa je tvoje darilo tebi.

    res je, da nimamo vsi istih izkušenj zato pa je lepo, da jih lahko delimo in se iz tega kaj novega naučimo. Bilo bi lepo, če bi tudi ti kaj lepega napisal o svojih izkušnjah, mar ne?

    glede merodajnosti, ali misliš, da so tvoje interpretacije merodajne in po čem to sodiš?

    glede po tvoji presoji mojega nerazumevanja tega kaj mojster govori upam, da nam boš ti to pojasnil,

    "To je ta največji čudež življenja, ko ti v nekem trenutku brez kakega zunanjega razloga srce samo od sebe zaigra."

    to je moja misel in nič ti ne zamerim, da me podcenjuješ,
    kajti na splošno je podcenjevanje samo znak nezrelosti

    uživaj ;)

    ---
    stoychi



    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,46 seconds