Piše: Olga Kolenc

Nič na tem svetu ni bolj dragoceno, kot je življenje samo.
***
Potujem k sebi. Ta pot je dolga, ta pot je najtežja.
***  
Je čas, ko spreminjamo svet in je čas, ko svet spreminja nas.
***
Življenje je kot igra na srečo. Na eni strani dobivamo, na drugi izgubljamo. Na koncu se, tako ali tako, vse izravna.
***
Vsak dan znova tekamo skozi labirinte svojih iluzij in večamo kup nepotrebne navlake, ki nas utesnjuje, ki nas poseduje.
***

Nihče ne more danes manipulirati z nami, če mu sami tega ne dovolimo.
***
Ženska ženski odpusti vse, samo dobrega moškega ne.
***
Danes bom vzela čas v svoje roke. Od mene bo odvisna njegova razsežnost. Ura mi  bo samo simbol, morda okrasek na steni. Lahko poletim do zvezd, ali pa se samo zazrem  skozi okno, še vedno ga bo na pretek za vse, kar mi pomeni in kar resnično želim postoriti. Morda mi ga bodo poskušali vmes tako ali drugače krasti, pa naj ga, nekaj je vendar treba podariti neukim.
***
Ko sem se osvobodila strahu pred osamljenostjo, strahu, da bo moj krik odmeval v prazno, sem dobila toliko ljubezni, da  na trenutke pomislim, kako jo bom toliko zmogla.
***
Še o  starem pravilu DAJ-DAM. O ljubezni, na tehtnico položeni. Nič ti ne dam, če mi ne ustrezaš in ti mi nič ne daš, če ti ne ustrezam ! To se pravi,  drug za drugega se  ne žrtvujeva in se ne obdarujeva.. Torej, sledi pravilo : ljubim te zaradi sebe in ti me ljubiš zaradi sebe, ker nama to, zaradi naju samih, tako ustreza. Torej, kaj ni potem ljubezen, na tehtnico položena, ena sama velika sebičnost?
***
Prijatelji prihajajo in odhajajo. Nekatere preraščam jaz, drugi preraščajo mene. Režem popkovine, do krajev in ljudi, do vsega, kar me utesnjuje, kar me poseduje.
***
Na nedavnem potovanju sem se soočala s pretresljivimi trenutki. Na lastne oči sem videla več sreče v očeh ljudi ob podarjenem kosu kruha, kot pa v očeh znanca, ki si je v potrošniški mrzlici razvitega sveta pravkar kupil nov avto.
***
Razsežnost časa je v odnosu do človeškega življenja le kot preblisk, kajti tako krhki in minljivi smo, da nas še drevo preživi.
***
Nikoli ni prezgodaj in nikoli ni prepozno, da uresničimo svoje sanje, ali pa samo razčistimo, kaj se vendar skriva za tistimi, nam zaprtimi vrati.
***
Danes bomo slišali veliko besed. Namenjene bodo tudi nam, toda mi bomo slišali samo tiste, ki jih bomo sami hoteli slišati.
***
Koliko ljudi bomo danes nezavedno nadzirali, obsojali, jim kreirali življenje, za katerega so odgovorni sami ? Jaz bom pustila vsakemu svojo pot do sanj in raje bom razmišljala, kaj še lahko dam sama koristnega od sebe.
***
Kaj je modrost? Je sprejetje samega sebe z vsemi svojimi slabostmi in vrlinami. Je sposobnost, znati živeti dani trenutek.
***
Ljudje se nemalokrat obnašamo kot vešče, ujete v pramen premočne svetlobe.
***
Včasih živimo od sanj, spet drugič živimo za sanje. Oboje je v redu, le da ni med njima preveč praznega prostora.
***
Kaj ni neodgovorno ravnanje izbirati partnerja za vse življenje in to takrat, ko še niti sami sebe ne poznamo. Ko si ga že prilastimo v globokem prepričanju, da je to najboljša možna izbira se nam kaj rado zgodi, da naletimo na novo, nam še ustreznejšo ponudbo.
***
Imeli smo zavidanja vredno otroštvo. Travniki, polni živih igrač so segali do hišnega praga, drevesa, naš plezalni vrtec,so silila v okna. Pozimi smo si kar v veži nadeli smuči in potem smo, utrujeni in premočeni od celodnevnih dogodivščin zaspali na peči, še preden so bile pravljice končane.In mama, mama je bila vedno dosegljiva.
***
Nikoli ne smemo imeti vsega, kajti potem ni ničesar več, kar nas še lahko osreči.
***
Zaljubljenost je huda bolezen.Zamegli nam razum in ko ponovno začnemo razmišljati s trezno glavo, je ponavadi že prepozno.
***
Nekateri ljudje se obnašajo in živijo tako, kot rastline ovijalke. Svojih ugodnosti se zavedo šele takrat, ko odmre njihovo matično drevo.
***
Kako čudovit je občutek, ko se skozi pesem razgališ. Ko ni potreben tisoč in en scenarij, da prikriješ svoje slabosti. Ko si to, kar si, z vsemi človeškimi napakami in vrlinami.
***

Kdo ve, kakšen bo danes moj mozaik.Nikoli se ne ve, kaj se skriva na navaden dan med čisto navadnimi kamni.
***
Naša negativna čustva, kot so sovraštvo, nevoščljivost, ljubosumje,veliko bolj škodujejo nam samim, kot pa tistim, ki jim je to namenjeno.
***
Kaj je osamljenost?Je nepoštena zahteva, da so drugi odgovorni za našo srečo.
***
Naša življenja so polna takih in drugačnih norm, ki si jih postavljamo sami.
Jas pa sem tako srečen človek, ne glede na to, v katere kvadratke so me postavili.
***
Umetnost in čar vsakega življenja je v njegovi individualnosti, predvsem na stopnji zavedanja, ko smo sposobni sami prevzeti odgovornost za svoja početja in ne dovolimo nikomur več, da nas ovira.
***
Najlažje učimo druge ljudi to, česar sami ne znamo.
***
Vitezi in princi so zamenjali konje, spremenili so nazive, le princeske ostajamo iste
***
Ljudje se v življenju lovimo v iste pasti. Razlika med nami je le v tem, kako se znamo iz njih osvoboditi.
***
Pri dvajsetih so mi rekli, da sem še premlada, pri tridesetih sem bila že prestara, pri štiridesetih so rekli, da je »vkup  moja reč«.Pri petdesetih so mi rekli, da sem v menopavzi  in dali so me v dokončni  »odpis«. Jaz pa sem, »stara lisica«, končno začela živet….
***
Znam biti vljudna, marljiva, potrpežljiva, vztrajna, popustljiva ,razumna, ampak le dokler ni mera polna.
***
Koliko bremen si bomo naložili danes, koliko jih  imamo še od včeraj, morda razmišljamo že o tistih za jutri….Kaj res potrebujemo prav vse?Kako razpoznati, da prav zaradi njih potujejo mimo nas najbolj čudovite stvari v življenju?
***
Sedanjost  je edina stvarna in otipljiva, edina, ki vodi iz sedanjega položaja. Edina, v kateri nam je dana stvarna možnost izbire na lastno odgovornost.
***
 Že zdavnaj sem oprala krivdo slabega vremena in ugotovila, da vreme ni krivo za slabo voljo, potrtost, razdražljivost. Je samo pika na »i« našim nerazčiščenim predstavam o sebi in o svetu, ki nas obdaja.
***
Strašili so me s peklom, jaz  pa sem ugotovila, da je pekel že na zemlji.
Strašili so me z vicami, jaz pa sem ugotovila, da so vice že na zemlji.
Obljubljali so mi nebesa, jaz pa sem ugotovila, da so nebesa že na zemlji.
***
Človek je sam sebi največje darilo!
***
Moškega vodimo v življenju štiri ženske: mati, žena, ljubica in hči. Prevlada tista, ki je najmočnejša!
***
Otroci in partner niso naša osebna lastnina!
***
Seks je greh za tistega, ki ga najbolj potrebuje!
***
Človek, ki goji pretirano empatijo do drugih ljudi, ki hoče pomagati  in ugajati  vsem, nevede opozarja, da sam potrebuje pomoč.