|
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.
|
NE ZAMUDITE
Beautiful as an old chimp
Prispeval/a: MC dne nedelja, 21. november 2010 @ 15:30 CET
bolje in lepše, je pravzaprav znan. Tiči pa v očeh opazovalca,
ki se mu pogled izostri za tiste stvari, ki imajo v njegov
življenju pomen. Obraz starca se nam zdi tako zelo drugačen
od obraza otroka, ker smo to sposobni (opremljeni z
ustreznim biološkim aparatom) in ker smo se naučili zaznavati
razliko. Pravzaprav so se naši možgani evolucijsko razvili
prav v smeri izredno filigranskega zaznavanja različnih
izrazov na obrazu. Za socialno bitje, kakršno je homo
(sapiens), ki preživi večino svojega časa v interakciji in
komunikaciji z drugimi enakimi bitji (kjer se je tudi govor
razvil razmeroma pozno), je ta sposobnost preživetvenega
pomena.
Mnoge sposobnosti zaznav pa se ojačajo še skozi proces same
komunikacije oziroma učenja. Tipičen primer je
prepoznavanje obrazov črncev; v začetku se nam zdijo vsi
črnci enaki, kasneje pa se naučimo prepoznavati razlike med
njimi (tudi če pripadajo istemu ljudstvu). Tedaj lahko vidimo,
da se obrazi črncev (ali aziatov) na podoben način razlikujejo
med sabo, kot se razlikujejo obrazi belcev. Tisti, ki bolj
podrobno opazujejo živali, enako opazijo pri živalih. Na primer
šimpanzi imajo izrazito različne obraze, verjetno imajo celo
razvit nekakšen svoj »estetski« čut, taradi katerega samci
preferirajo »lepše« samice in predvsem pri bonobih mogoče
velja tudi obratno. Gledano s šimpanzjimi očmi, seveda. Tisti,
ki se več ukvarjajo s šimpanzi, takoj prepoznajo razlike na
njihovih obrazih, enako prepoznajo in ločijo obraz mladiča,
obraz starega in ostarelega šimpanza.
Ob tem bi dodal še tole. Percepcija, da stari ljudje izgledajo
slabše oziroma grše, tako kot bi mogli sklepati iz Hierhodove
mizantropne domislice, so posledica biološko determiniranih
predsodkov, ki so povezani z občutjem, ki ga prinaša
korelacija med starostjo in pešanjem vitalnosti ter bližino
smrti. Od ljudi, ki se sicer ponašajo z duhovnostjo, bi
pričakoval, da bodo znali lepoto uzreti tudi v nagubanem
obrazu starca ali v izmučenem obrazu starke.
Misel tedna
Prispeval/a: bukslnanda dne nedelja, 21. november 2010 @ 16:33 CET
Svojim otrokom? Seb? Staršem? Da o žlahti sploh ne zgublam besed.
Že če ludi sam pr gmah pustiši, ti bolš zgledajo pa tut lepš rasejo.
Ludem se najeda, ščenetom pa vso lubezn daje.
»Splošno neznan razlog«?
Za koga neki?
Je pa fajn misu. Da mislt.
Misel tedna
Prispeval/a: dunja dne nedelja, 21. november 2010 @ 16:35 CET
Zelo zanimivo zapisana misel, mi je dala misliti...
Mislim, da se vzrok za večno lepoto rastlin in živali skriva v tem, da zanje ves čas skrbi roka človeka, še pogosteje pa roka narave, jih nesebično varuje ter neguje, brez da bi pričakovala kaj v zameno.
Medtem, ko ljudje večinoma živimo v življenju polnem grenkih izkušenj ter netoplih človeških odnosov, če pa že so pa se ponavadi v ozadju skrivajo razni interesi.
Ljudje smo kot hrast, ki ga največji slovenski pesnik omenja v enem izmed Sonetov nesreče.
Pride huda zima in vihar nas trešči ob tla, obležimo sami in nemočni, nikogar ni, ki bi nas pobral. A vseeno živimo v upanju in pričakovanju na prihajajočo pomlad. Ko ta končno pride, se hrast pobere, živi dalje a nikol več ni tako lep, krepak in poln energije kot poprej.
Skratka človeško življenje in lepota sta zelo majhna in neprimerljiva v primerjavi z veličino, večnostjo in lepoto narave.
Lep večer še naprej!
Lp,
Dunja
luč srca
Prispeval/a: stojči dne nedelja, 21. november 2010 @ 16:43 CET
Dragi hierhod
res je, da imajo vsake oči svojega malarja
in da je lepota tudi stvar vzgoje in kulture naroda in civikizacije, vendar ni "nekega, splošno neznanega vzroka" za prepoznavanje lepote,
Lepoto proizvaja in prepoznava luč tvojega srca.
Manj je v tvojem srcu svetlobe, grši je zate ta zunanji svet
in čim več je v tvojem srcu te svetlobe, toliko lepši je zate ta zunanji svet.
Če razumeš to, al pa ne,
tako to je.
---
stoychi
luč srca
Prispeval/a: Nan dne nedelja, 21. november 2010 @ 17:43 CET
Star človek ni ne lep ne grd, preprosto, star je. In nespoštljivo je primerjati ga z živaljo, češ "iz nekega, splošno neznanega vzroka, izgleda žival veliko bolje in lepše"....
Star, pozabljen, osanljen, razočaran in zelo žalosten, predvsem, čuteče bitje, ki se polno zaveda, da nepreklicno odhaja.
V tolažbo ima včasih ob sebi prijatelja-psa, ki nič ne primerja, ne vidi gub in "grdote" in mu pripada z vsem svojim srcem.
Misel tedna
Prispeval/a: ? dne nedelja, 21. november 2010 @ 20:04 CET
Nekega poletnega jutra sva se srečali na ovinku ulice z neznano, ostarelo gospo. V želji, da bi dali prednost druga drugi, sva se umaknili v isto stran. Ponovili usklajen gib tudi v drugo smer. Potem sem se nasmehnila, ji položila roko na laket in rekla: "Dobro jutro." Zaiskrile so se njene oči, verjamem, da prav take, kot so bile nekoč. Le koža pod dlanjo je bila prosojna …
Misel tedna
Prispeval/a: hierhod dne nedelja, 21. november 2010 @ 21:59 CET
Misel tedna
Prispeval/a: hierhod dne nedelja, 21. november 2010 @ 22:05 CET
Malo za šalo, malo zares
Prispeval/a: hierhod dne nedelja, 21. november 2010 @ 22:28 CET
Ali obstaja tudi kanibalski izrek v tej smeri?
Naravna smrt se začenja s staranjem
Prispeval/a: hierhod dne nedelja, 21. november 2010 @ 22:46 CET
Se mi zdi, da tudi razsvetljenjska civilizacija priznava, da je normalno stanje pred naravno smrtjo, staranje ali ostarelost (čezmerna oksidacija).
Pri oslih se dogaja, da osivijo. Ampak so še vedno lepi. Je pa škoda, da nimajo tako izrazitega obraza kot ga imajo šimpanzi. Morda osla od osla ločiš po njegovi stopnji ubogljivosti. Tukaj res lahko blagrujemo šimpanze, ker se jih da ločiti že po obrazu.
Naravna smrt se začenja s staranjem
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 22. november 2010 @ 08:24 CET
>> Kristusu Jezusu, Gospodu našem. (Rim 6, 23)
Zdi se, kot da vsa krščanska morala in vsi krščanski sentimenti v resnici temeljijo le na strahu pred kaznijo in na eksistancialistični tesnobi, ki izhaja iz groze pred smrtjo.
Notranja lepota
Prispeval/a: Lario dne ponedeljek, 22. november 2010 @ 09:07 CET
Skoraj vse misice sveta pa prisegajo na notranjo lepoto.
Meni se kar milo stori, ko poslušam ali preberem take izjave Barbik. Za njih ni najbolj pomembna zunanjost ampak notranja lepota. Te misice so tudi na znotraj lepe, se pravi, da imajo lepše srce in ostale organe kot mi navadni grduni. Za zmago misice primerjajo njena jetra in jetra pijančka. Izmerijo tudi vse srčne misli misic. Na podlagi takih ugotovitev potem določijo, katera je zmagovalka. Ta zmagovalka hodo po svetu s to notranjo lepoto in pomaga revežem v Culokafri, gobavcem in sirotam........
Ker imajo misice veliko notranje in tudi zunaje lepote jim ni treba nič več delati. Kažejo se okoli in pobirajo denar, katerega vsega dajo dobrodelnim ustanovam.
Nekatere lepotice se podajo v šov biznis vode. Tam pol svojega zaslužka podarijo za naše reveže, ki jih je več in več.
Mogoče pa bomo SLO rešili uboštva z misicami. Kar dobra dodana vrednost je to, pa še delati ni treba nič.
LP
Misel tedna
Prispeval/a: Anonymous dne ponedeljek, 22. november 2010 @ 10:02 CET
Misel tedna
Prispeval/a: Salamander dne ponedeljek, 22. november 2010 @ 10:55 CET
Eh, sej tud bogataši izjavlajo, da dnar ni vse, da jim ne pomen dost, al pa skorej nč. In debeluhi nam nakladajo, da jim ni do hrane, da jedo kot ptički. Pa pjanci nas hočjo prepričat, da skoraj nč ne pijejo, sam kšn glažek pr južn, pa mrbit še kermu na zdravje, ko glih nekej praznuje. Pa de jm menda sploh ni do pjače, čeprov že bele miši vidjo!
Res je, da tisti, ki majo kšne stvari preveč, do tistga ne čutijo skorej nč, ker to pač majo in so tistga preobjeden. Pa nej bo to lepota, ljubezen, dnar, hrana/pjača ..., ni važn. Le kerga šopajo? Vsak, kteri je s čim zasvojen, tistga ne bo priznal, pa ne sam to ... še trdu bo, da mu tista reč clo dol visi.
Misel tedna
Prispeval/a: bukslnanda dne ponedeljek, 22. november 2010 @ 12:17 CET
Kolk je u eni stvari res problema, kolk je pa osebne interpretacije, interesa, ljubosumja, zavisti... Ja, tist odzad sam vsak pozna. Pa učas ni nč luštn vidt. Pred sabo se člouk ne more skrit.
Pa še to sm gruntu, zakuga se bojimo ludem lubezn pokazat, dajat, bit iskren.
Pr psih pa rožcah se upamo bit iskreni, pa taki k smo, pa pol lubezn lohk teče, pr ludeh se pa zadrgnemo kukr pr -40C.
Misel tedna
Prispeval/a: Nan dne ponedeljek, 22. november 2010 @ 12:26 CET
Misel tedna
Prispeval/a: hierhod dne ponedeljek, 22. november 2010 @ 23:31 CET
Se mi zdi, da je tudi razlika med živalmi in rastlinami, za katere neposredno skrbi človek in pa živalmi in rastlinami, za katere skrbi neposredno mati narava.
Res je pa tudi, da so danes takšni časi, ki nam ne dovoljujejo, da bi se preveč ukvarjali s filozofiranjem, če si s tem ravno ne služimo kruha.
Lp!
hierhod
Misel tedna
Prispeval/a: bukslnanda dne torek, 23. november 2010 @ 12:33 CET
Kolikor-toliko, zlata sredina
Prispeval/a: hierhod dne sobota, 27. november 2010 @ 20:49 CET
Moram reči, da je tvoj komentar zelo posrečen in tudi zelo drži v praksi. Se zelo strinjam s tem, da ljudje bolje rasejo in uspevajo, če se jih pusti pri miru. Žalostno pa je, da je civilizacija zašla v takšno slepo ulico, kjer ni možno nič več dosegati z zlato sredino, ampak samo s skrajnostmi (ravno prav se ukvarjati s ščeneti in ljudmi).
Želim ti vse dobro!
hierhod
Misel tedna
Prispeval/a: hierhod dne sobota, 27. november 2010 @ 21:09 CET
Zelo lep komentar. Prav lepa je primerjava človeka in hrasta. Da, medčloveški odnosi so danes takorekoč na psu. Če že obstajajo, se za njimi večinoma skrivajo sebični interesi. Ljudje to počnemo načrtno in tudi nenačrtno, kar iz nekakšne navade ali pa refleksa.
Tako kot je v enem komentarju omenjeno, da se bojimo biti iskreni pred ljudmi in pokazati ljubezen, se po drugi strani pred živalmi lahko sprostimo in to tudi pokažemo.
Ljudje vse preradi ranijo(mo) ljudi, ki so iskreni do nas. To se je namreč nekoč morda zgodilo tudi nam samim in samo vprašanje časa je, da bomo to rano dali iz sebe na najbolj neprimeren način.
Koliko lepše bi bilo na svetu, če bi ljudje lahko bili drug drugemu pomlad upanja.
Želim ti lep večer!
hierhod
Misel tedna
Prispeval/a: Pozitivke dne nedelja, 28. november 2010 @ 18:34 CET
Marsikdo se sprašuje, kako so nekatere ženske tudi v zrelejši
letih videti prav zavidanja vredno. Supremodel Heidi Klum,
sedemintridesetletna mama štirih otrok, ima odgovor. Vsem
svojim oboževalcem je izdala, naj se ne zavajajo, da
pretirana suhost pomaga pri mlajšem videzu. Za ameriško
revijo je celo povedala, da je skrivnost največje lepote za
žensko v zrelih letih, da ni presuha."Vedno je bolje imeti nekaj
mesa več, ker če imaš le mišice, potem si v obraz pust in si
videti starejši za pet ali celo deset let." Nemška lepotica si
prav tako ne dela skrbi, da bo nekoč videti gubasta, in
vztraja, da ne bo posegala po številnih kremah proti gubam,
ki naj bi pomlajevale. "S tem, ko se staramo, ne pomeni, da
smo videti bolje ali slabše, samo drugačni smo, saj se
spreminjamo in to je dobro. Naše življenje je polno
sprememb, vendar se je s tem nesmiselno obremenjevat."
Nekje se je našel iztrgan list iz ne vem katere revije, ki me je
pritegnil glede na misel tedna, ki je povzročil kar 47
komentarje različni pogledov na starega človeka.
Fiona
Misel tedna
Prispeval/a: Violeta dne ponedeljek, 29. november 2010 @ 23:30 CET
bile nekoč..."
"Ljubezen se rodi in umre v očeh"
Shakespeare
pri starih in mladih