V soboto 2. februarja je bil svetovni dan mokrišč. Praznujemo ga od leta 1971, ko je bila v iranskem mestu Ramsar sprejeta konvencija o mokriščih.

Letos je ta dan potekal pod geslom Vitalna mokrišča - zdravi ljudje, s čimer se želi opozoriti na pomen osveščanja o pozitivnih učinkih mokrišč na življenja ljudi. Mokrišča so življenjski prostor številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zaradi česar so zelo pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Izraz mokrišča zajema območja močvirij, nizkih barij, šotišč, stalna in začasna območja proste vode, poplavne površine, manjše stoječe vode in morja, ki ob oseki ne presegajo globine šestih metrov in podzemna mokrišča.

Ramsarska konvencija danes vključuje že 153 držav z vsega sveta. Na podlagi kriterijev, ki jih določa konvencija, je bilo do sedaj na seznam mednarodno pomembnih lokalitet vključenih 1616 mokrišč, njihova skupna površina pa presega 145.2 milijonov hektarjev. Kljub temu mednarodnemu sporazumu pa so danes mokrišča na seznamu najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji.

V Sloveniji mokrišča pokrivajo 5,9 odstotka vsega ozemlja
Skupna površina evidentiranih mokrišč v Sloveniji obsega 98.760 hektarjev, torej 5,9 odstotka ozemlja države. Največ jih je na porečju Pesnice in Velike Krke z Ledavo.

Podatki kažejo, da je bilo pri nas v zadnjih desetletjih izgubljenih okoli 70 tisoč hektarjev mokrišč (to pomeni 40 odstotkov mokrišč glede na stanje v 50-ih letih prejšnjega stoletja). Največ jih je bilo izgubljenih v obalnem pasu in poplavnih ravnicah ob srednjih tokovih rek.

Vir: rtvslo.si