Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.
|
Misel tedna
Prispeval/a: eva.n dne sobota, 3. junij 2006 @ 23:08 CEST
A Bog je z nami. Vedno. Le zdi se nam včasih predaleč.
Od vsega na svetu najbolj potrebujemo in iščemo ljubezen. Telesno bližino, čustveno podporo.
In ko se ti zdi, da nekoga najbolj potrebuješ - ga ni. In si rečeš: Hvala ti, Bog, ki vodiš naša pota, zdaj razumem, da moram celovitost in trdnost zgraditi sama v sebi.
Naj ljubezen ne bo bergla moji nemoči!
Misel tedna
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 5. junij 2006 @ 11:09 CEST
Nismo sami. To vem iz izkušnje- srečanja z Njim. Ko je pred davnimi leti, v kriznih trenutkih iskanja smisla življenja vstopil v mene, sem doživel nepopisno ljubezen v stiku z Njim. Takrat sem iz prve roke doživel in dojel globino resnice, da smo neomejeno ljubljeni od strani Njega.
Takrat so se mi odprla vrata do spoznanja te velike resnice, a istočasno neizmerne sreče, da je temu tako. Dojel sem, da sem prišel na to zemljo kot gost, da nisem od nekdaj tukaj, da to ni moj večni dom! Le od kot sem prišel in kdo me je sem poslal, kdo je izbral moj spol, starše,naravo, ljudi, dom, itd.?
Nekdo je moral za mene izbrati obliko telesa, spol, razum, sposobnosti, nesposobnosti, vest, moč... Nekdo je moral poskrbeti za mene preden sem prišel na ta svet. Nekdo drug se je za mene angažiral, za mene skrbel. Nekdo drugi me je spremljal, neviden toda prisoten. Nekdo me je izvlekel iz neobstoja. Nekomu je bilo veliko do tega, da živim. V takem trenutku sem moral zagotovo biti ljubljen, drugače me ne bi bilo.Toda ne samo tedaj. Tudi sedaj vem da sem, nekomu je še vedno do tega da živim.
Nekdo izgovarja nad menoj besede: dobro je da obstojam. A to je odraz najgloblje ljubezni do mene, tebe, kogar koli. Nekdo mi je vse to kar imam dal, življenje samo. Ničesar nisem sam sebi dal. Vse je nekdo za mene, tebe, naredil. Ko sem se tega prvič v resnici ZAVEDAL sem se mu zahvalil za vse kar imam.
Ta nekdo niso moji biološki starši. Niso niti bratje niti sestre, niti ne nek strokovnjak na področju genetike, saj nisem bil narejen v labaratoriju. Če vprašaš ljudi okoli sebe kdo te je naredil, ni odgovora, nihče ne ve. Le kako je mogoče, da obstojamo, a da ne vidimo izvora iz katerega prihajamo?
Ne vidimo z telesnimi očmi in ne zaznavamo z telesnimi čutili tega iz katerega prihajamo. Toda imamo duhmsm katerim zaznavamo in dojemamo tega Večnega , ki ljubi tebe, mene. Mi sami smo na vrsti da se pričnemo ljubiti oz. "dvigovati Zavest" kot bi temu rekel naš predsednik Drnovšek. Ljubiti sebe pomeni iz roke Nevidnega, Vsenavzočega, Večnega Boga sprejeti sebe in življenje v njegovi celovitosti. Ljubiti sebe pomeni vsemu svojemu bitju reči: ja. Vendar to pomeni sebi samemu reči: lepo je da obstojam. Reči duši: ne boj se duša moja, živi, razcveti se, razvivaj življenje v polnini, rasti. Ljubiti sebe ne pomeni izkoriščati se, ampak se ljubiti.
Oprijeti se za Njega, ki je večen in v tej večnosti brusiti svojo nepobstojnost, duhovno lenobo, sovraštvo, depresijo, resignacijo... Ti ali jaz, kdorkoli smo toliko veliki kolikor smo sposobni sebe same sprejeti in ljubiti. Naj te blagoslovi Bog, ki te ljubi. Bog je z nami in se nas dotika. On je duša tvoje, moje duše. On je srce tojega, mojega srca. On je misel toje, moje misli. Je življenje vsega v naravi. Njega se dotika moj, tvoj duh. On nam boža našo dušo. On je nežnost v katero odraščamo. Je prostor in čas v katerem se odvija naše življenje. Je večnost naših dni.
Bog je okoli nas, nad nami, pred nami, za nami. V Njemu živimo. Njega ne moreš zaobiti, od Njega se ne da pobegniti. Vprašati se kje je, je isto kot vprašati kje je zrak, ki ga dihamo, kje je ljubezen, ki nas opogumlja, kje je glasba katere ne vidimo. Boga ne slišiš, ne vidiš, se ga ne dotikaš vendar na Njemu stojimo, v Njemu se gibljemo, k Njemu gremo, za Njim hrepenimo. On je hrepenenje naših hrepenenj. Bog je vedno tu. Moramo mu dopustiti da nas obsije Svetloba Njegovega obraza. Srečajmo se z Njim. To bo najlepši trenutek našega življenja. Ti in Bog.
Lep pozdrav in vse dobro,
Miran.