Prispeval/a: MC dne sobota, 21. julij 2012 @ 23:43 CEST
>> …
Kot prvo – tisti, ki vedo oziroma bolje rečeno – si domišljajo,
da vedo, kaj hoče Bog, so v najboljšem primeru v afektu – to
pomeni, da so momentalno evforični, v najslabšem primeru
pa so prevaranti in lažnivci. Lahko tudi boje hkrati – torej so
evforični lažnivci, kakršen je bil na primer papež Urban II, ki
je z besedami »Bog tako hoče« poslal pol Evrope v plenilsko
klanje na Bližnji vzhod, znano tudi pod imenom križarske
vojne.

Odgovor
No zgoraj opisano vedeti, je res škodljivo,
S takim vedeti se je res zgodila marsikatera
zelo žalostna krivica, z zelo žalostnimi posledicami
zaradi katere smo mnogi trpeli .
Ni bila samo beseda bog tako žalostno zlorabljena,
tudi mnoge druge.
Ni pa bilo zlorabljeno tisto, kar se ne more zlorabiti.
Tudi ti dam prav glede tega; tudi če vsi vemo za tisto kar bi moralo biti,
to vejo tudi tisti, ki to niso hoteli poslušati, in ne hoteli tega narediti.
Zato je važno kaj je.



Prvo resnično vedeti ali si samo domišljati je razlika
Najbolj pokvarjeno pa je vedeti kaj hoče Bog in ne izpolniti .
Ali si to kakorkoli sebično v lastno korist prilagajati
ali po svoje razlagati, sebi ali drugim,
kajti prvič to človek stori sam , drugič pa je to že bolezen
ki povzroči mnogim dosti slabega.
Iz padle narave tudi ne moremo nič resničnega vedeti.
Tako so nastali guruji klerikalci in prodajalci megle, ki si jih opisal

Najbolj usodno je pa ne vedeti kar je treba vedeti.
In kaj je po tem če ljudje ne vejo, kaj je treba vedeti.
Torej koga se je treba čuvati?
V svetu so torej ljudje, ki vejo in nočejo izpolniti.
In ti izkoriščajo te ki ne vejo kaj je treba vedeti.
V članku in komentarjih ni nič podobno temu,
kar si ti opisal,
niti k temu nobenega ne nagovarja, ne propagira,
nobenega guruja šarlatana, niti sebe.
Važno ni toliko koliko vemo, ampak kaj vemo, če vemo kaj bistvenega
in zakaj to kar vemo uporabimo, kako uporabimo in
z pravo uporabo nekega dne vemo dovolj da se resnično rešimo..

Prispeval/a: MC dne sobota, 21. julij 2012 @ 23:43 CEST
Kot drugo – če Bog, zavoljo argumentacije predpostavimo, da
obstaja, hoče to, da zmeraj ohranjamo pravi način življenja,
potem je hudičevo zahteven; življenje nam namreč nenehno
prinaša situacije, ko moramo izbirati med dvema slabima
možnostma. V nekem radikalnem smislu je takšen Bog
izprijen sadist, ki že vnaprej ve, da ne bomo uspeli.

Odgovor
Gre za vzgojni ukrep, kot prvo najraje s človekom deli infinitno srečo
kot je v nekem komentarju napisal aries.
Vendar če ljudje iz tega kar jim da, z samovoljo povzročijo, mizerjo in kaos, mora v tem kar je povzročil trpeti tako dolgo, dokler resnično to tudi sami ne popravijo seveda imajo tudi neosebno božjo pomoč in to je vse. Mnogi so zelo jezni zaradi tega, ker imajo spomin na boljše, vendar preden so delali narobe samovoljno svarila niso hoteli poslušati.
No v resnici se gre za človeštvo.
Res je , kar te tudi dela razočaranega, da nekateri morajo skozi strašno trpljenje, to pa je zato ker so nekateri zelo inteligentni in sprijeni, in znajo ob takem času izkoristiti nevednega, pa se ne gre za samo izkoristiti kjer neveden ni kriv, ampak tudi če je manj močen za napačno uporabo moči na njem.
Prispeval/a: MC dne sobota, 21. julij 2012 @ 23:43 CEST
Kot tretje – težava je še v tem, ker si moramo, če želimo
izvrševati t.i. »Božjo voljo«, biti najprej na jasnem, kaj sploh
pomeni »pravi način življenja«. Ker si pravi način življenja
tisoč ljudi predstavlja na tisoč različnih načinov, je na voljo
množica gurujev, klerikov in drugih prodajalcev megle, ki so
prepričani, oziroma bolje rečeno – prepričujejo druge – da
zelo natančno vedo, kaj je edini zveličavni »pravi način
življenja«.

Odgovor
Razumevanje drugega in od drugega razumevanje tebe
Pravi način življenja v resnici ni tako zapleten kot ga predstavljaš, kljub različnosti ljudi, ga kdor resnično živi vidi v vsakem bitju čeprav je drugačno.
To ni tako zapleteno, zapleteno in bistveno skrito to kar bi ljudje morali vedeti pa hočejo ohraniti ti, ki jim ni v interesu prav razodeti človek.
Od zmeraj se je med brati in sestrami, najbolj izkoriščalo in delalo razdor z dvema različnima pogledoma na isto stvarnost, ki je edino dobro eno in res to, in naj bi človek iz tega živel..
Zmeraj se je skušalo jim otežiti pot k uresničenju tega v sebi s tem, da zagovarjajo nekaj svojega. Torej brat je našel hakelc, s katerim je negiral drugega na poti.
Kajti če človek vidi resnico, to odpade takoj pride do medsebojnega razumevanja.
Ja različnost ljudi, ki je v temelju lepota stvarstva, je bila zlorabljena in namerno uporabljana za razdor od tistih, ki jim to paše, in tako so si eni drugim metali polena pod noge na isti poti, in onemogočali spoznanje človeka, ki bi naj resnično nastal. Tisti, ki jim to paše so tako ljudi najraje spravili v zaslepljenost, saj to jim je omogočalo vladanje in korist.
Njihov namen je bil, da se med sabo bratje in sestre ne bi spoznali v luči resnice. Vendar bratje in sestre so se med sabo srečali prepoznali , in so dovolj močni.


Prispeval/a: MC dne sobota, 21. julij 2012 @ 23:43 CEST
p.s.:

Primer z rožicami je tipičen primer sicer dobronamernega, a
skrajno naivnega bluzenja. Prenesimo zadevo v resnično
življenje in se postavimo v hipotetično situacijo, ko mora
nekdo nekaj ukrasti, zato da bi preživel svoje otroke. Kaj Bog
hoče – da krademo ali da pustimo lastne otroke stradati do
smrti?! No, po mojem mnenju je vprašanje irelevantno –
Boga zelo verjetno sploh ni, če pa slučajno je, se zmeni za
nas in za naše otroke manj, kot se zmeni za zadnjo kocino v
svoji bradi, ki je za nameček sploh nima .
Odgovor.
Mislim da si kot človek zelo razočaran ker ni idealnejših rešitev,
zaradi tega tudi pišeš kar pišeš, vendar jih ni,
in če jih ni imaš to kar imajo drugi in kakor
vsi tudi ti boš naredil največ če narediš najboljše,
kar premoreš v smeri dobrega najboljše kot razumeš,
posledice ah, saj veš pridejo kot pridejo, nekdo te za dobroto celo udari.
Kot sam veš da se z ničemer ne da povedati vsem vsega.
Nekdo bo našel v tem kar sem napisal res tisto kar mu bo koristilo
nekdo, prav malo.
Vsekakor kar sem napisal ni škodljivo, to pa je meni najvažnejše,
vedel sem že prej da bo vsak po svoje to označil,
tudi ti si to storil z razliko da si pač ti to napisal.
No saj, ne pišem samo o rožah, vendar če kdaj tudi v tej smeri se kaj napiše,
je že malo drugače, kajti tudi tu se da povedati kaj bistvenega.

Ni ravno, da ne bi razumeli, če kdo krade, da bi preživel svojega otroka.
Že ko sem bil otrok je obstajal film, mislim da je naslov Gigo,
ki je opisoval zgodbo, ko je oče kradel za otroka,
in ko so spoznali vso resnično njegovo revščino, so se odrekli tega da bi bil kaznovan.
Dostikrat se to zgodi tudi v svetu, kajti svet je pač poln dobrote in tudi gneva.
Res pa je, da so dandanes taki žalostni časi,
da marsikje revščina in stiska človeka ni vidna in je resnica zakrita.
So bila obdobja ko ni bilo potrebe nobenemu
krasti, pa so ljudje vseeno kradli, celo to vzdrževali kot hoby,
in tudi filmska industrija je to propagirala in kaj še vse.
Iz resnične poštenosti so se taki norčevali, kajti po njihovem,
človek naj bi bil bolj vsestranski so učili,
potrebovali pa so samo nepravične ljudi za izvajanje svojih poslov,
jih delno spridili,ter jih naredili za vdane služabnike sebi,
poštenost pa so postavili za staromodno, da so to izvedli.
In še film o nesrečnem Gigou, kakor tudi mnoge res v stiski ljudi,
so uporabili, da je pač svet tak,
da je treba krasti, v resnici pa jim je tak svet odgovarjal..

Lp.

[ Odgovori na to | # ]