Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.
|
Misel tedna
Prispeval/a: stojči dne sreda, 10. april 2013 @ 11:53 CEST
Neumnosti obžalujejo tisti,
ki še vedno živijo v preteklosti,
namesto, da bi živeli v tem trenutku
imenovanem zdaj.
Vsa narava živi brez obžalovanja,
zakaj ne bi tako kot vsa narava,
živela tudi ti,
končno, če se strinjaš, ali pa ne,
smo vsi iz nje izšli.
Stoyan Svet
---
stoychi
Misel tedna
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne četrtek, 11. april 2013 @ 20:59 CEST
Nekako je povedano v misli tedna,
da smo v starosti soočeni z posledicami neumnosti.
Takrat spoznamo ko vidimo, da bi naša življenjska pot šla
bolj prav pa tudi obžalujemo.
Če nam je samo pošteno žal, brez da bi trpinčili sebe, je ta
reakcija celo v redu, saj v nas ostane pravo spoznanje
glede tega.
Celo ob pravi reakciji bomo to lažje zapustili in se prav
usmerili na zdaj.
Seveda pa popolnoma podpiram da je prav živeti v zdaj,
saj v zdaj lahko naredimo kaj resnično dobrega, ker celo če
smo celo preteklost delali dobro, in prenehamo delati
dobro v zdaj,
živimo na lovorikah preteklega, ki se spremenijo v kaktuse.
Iskren pozdrav vsem!
Misel tedna
Prispeval/a: Nan dne petek, 12. april 2013 @ 11:47 CEST
Hemingway je humorno sporocil, če ne obžalujemo neumnosti, ki smo jih storil potem pa sigurno tistih, ki ji nismo ;)
V starosti clovek zgubi odnos do svoje mladosti, spomini se povrnejo v otrostvo, tako se sklene "krog", dopolni se.
Misel tedna
Prispeval/a: stojči dne petek, 12. april 2013 @ 12:11 CEST
---
stoychi
Misel tedna
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne petek, 12. april 2013 @ 20:55 CEST
tega obojega spoznamo in udejanjimo bistveno.
Gre se za človekovo bit, kakšna v resnici je, od tega je
odvisno za kaj uporabi mladost in za kaj starost.
Oboje smo dobili za prav uporabiti, gre za to, da se tega
začnemo zavedati, in da temu ostanemo zvesti in taki
ostanemo.
Če smo se začeli zavedati kasneje, je dobro, da vsaj
kasneje to zavedanje prav uporabimo, in da nismo taki, da
zaradi zamere sebi ali drugim ali Bogu, ker nismo bili že v
mladosti popolni, nočemo storiti nič in se s tem odrečemo
sigurne rešitve.
Tudi najtežja stvar se na koncu ob pravem ravnanju
razdeli na lahke delčke.
Pravijo, če tudi je pred nami milijone kilometrov dolga pot
do resnice, jo je treba začeti s prvim korakom najboljšega
spoznanja, ki ga premoremo.
Velike ovire pri človeku do rešitve so velikokrat to, da misli
da tega ne premore ali zaradi takšnih ali drugačnih razlogov
zavrne pot do nje, ali da temu ne ostane zvest,
ali da bi to že kar rad imel, ali da si laže da to že ima, a ni
pa resnično.