Piše: Aurigo-Kočijaž

Po dveh letih mi je ponovno uspelo priti na sejem mineralov v München in letošnji obisk sejma na koncu koncev ni bil povsem zaman. Razlog za to ni, da bi se naveličal mineralov, ampak so bili vzroki predvsem drugje. Pred dvema letoma sem se ravno v tistem času vrnil iz daljšega potovanja, ki se je posledično globoko zajedlo v moj žep. V preteklem letu so bili vsi avtobusi zasedeni in samemu se mi ni dalo bluziti po Münchnu.

Letos sem se odločil, da s prijavo malo pohitim. Na sejem sem doslej potoval: enkrat z avtobusom, enkrat s kombijem in dvakrat z osebnim avtomobilom. Sejem mineralov je bil letos v znamenju človekovega števila na zemlji. Številka pet je človekovo število na Zemlji, ker je sestavljeno iz petih elementov (zemlja, ogenj, voda, zrak in eter.).

Moje peto potovanje na sejem se je naključno ujelo z obletnico 50. sejma v Münchnu. Zato je bila temu primerna tema osrednje razstave o zlatu. Recimo temu torej zlata poroka duha in materije. Verjetno bo pri šestdesetih letih osrednja razstava sejma z diamanti, pri sedemdeseti obletnici s platino.

Ste se že kdaj vprašali, zakaj je za takšen izlet včasih dobro izbrati avtobus in se malo družiti tudi z naključnimi ljudmi? Na avtobusu lahko spoznaš kakšno zanimivo osebo, če že ne drugega, lahko morda slišiš mnenja od ljudi, ki so približno na isti frekvenci. Potovanje do Münchna je bilo kar zanimivo. Malo vedeževanja, malo loterije, nekaj dobrih misli in nekaj pomenka. Nekomu tako čas hitreje mine. In seveda uresničitev želje iz moje prve Zmajeve črte. Iz vedeževanja, sem razbral, kaj se bo zgodilo z mojo knjigo, ki jo pripravljam, a je že predolgo packam (Sever ali o Energetskih črtah po Mariboru, Kranju, Slovenj Gradcu, Ptuju in Murski Soboti). Žetev. Upam, da se napoved res kmalu uresniči. Nazaj grede se mi je zgodilo še nekaj čudovitnega. Pred menoj je sedela oseba, ki na trenutke kar ni mogel biti na miru. Dala si je tisti napihljivi naslonjač za potovanja okoli vratu in z njim motovilil okoli vratu in glave. A kar naenkrat se je postavil v napet položaj, kakor se postavijo učitelji. Za par momentov je pred menoj zrasla glava s pokrivalom, kakršnega nosijo tibetanske lame. Sam pri sebi sem pomislil, a morda sanjam. A bilo je tako doživeto, izrazito, da tega nisem moral sam pri sebi zanikati. Takšno pokrivalo, se imenuje klobuk panditov, ki obvladajo pet znanosti. To naj bi bil tudi simbol vsevednosti in nosijo ga le najvišje lame v tibetanskem budizmu. Kasneje sem ta dogodek opisal njegovi materi in potrdila mi je, da se včasih spravlja v položaje, ki jih je zaslediti na daljnjem vzhodu. Res je tudi to, da sem tistega dne na avtobusu potihem naredil šeststo manter Heruke iz Joge osmih logosov. V noči po potovanju sem še razmišljal o tem dogodku in fantu. Povsem črni lasje in kakšno fiziognomijo obraza ima. Prišel sem do ugotovitve o podobnosti z določeno osebo in pomislil sem in kaj če sta tista dva, ki sta izbrana, napačna. Sicer sta oba imela najvišje izobraževanje, ampak tudi druge reinkarnacije visokih lam imajo včasih tri reinkarnacije, kot so na primer: um, govor in telo poprejšnjega posameznika.

Po letu 2005, ko sem se začel resneje ukvarjati s tibetanskim budizmom, sem vpadel ob siju besede Gampopa, v nekakšno past izbire med dvema na novo umetno ustvarjenima smerema. Prebirati sem začel literaturo o tej kontraverznosti in tisto noč sem imel globoke sanje, ki so bile posnetek prejšnjega življenja. Zgodilo se je v letih okoli sedmega stoletja. Nekje na robu ozemlja med sedanjo Kitajsko in Tibetom. Bežal sem pred skupino ljudi oziroma plemenom Turkov. Končno so me pred nočjo ujeli in me obesili na drog. Tako, da sem bil z nogami pri kolenih ujet na drog, s trupom ter glavo navzdol sem visel kakšen meter nad tlemi. Po kakšnem dve urnem visenju je prišel njihov vodja in me po kratkem zasliševanju ubil z enim samim zamahom. S šilom, natančno in precizno, z enim samim udarcem naravnost v določeno točko srca. Po teh mučnih sanjah sem se zbudil ves prepoten. Ta možakar je sedaj eden od voditeljev od teh dveh skupin. Da ne boste mislili naivno o zgodovini Tibeta, budizem od 7. stoletja v Tibetu je imel kar krvavo zgodovino in ni bilo vse tako sočutno, kot se velikokrat sliši. Sprva boj z bon šamanizmom na tibetanski planoti, kasneje proti prevladi Kitajcev in še kasneje Mongolov na tem prostoru. To je trenutno nekako tudi prišlo v karmo te dežele in zasedba visoke planote s strani rdečega vraga, lahko razlagamo le kot karmo preteklih dogajanj. Ubijal boš in nekoč boš bil ubit. Vendar naj Buda blagoslovi to deželo in naj rdeči zmaj čimprej odide iz te dežele. Seveda boste ob tem pomislili, le kaj nam sedaj ta bluzi o preteklih življenjih. Tudi sam sem imel sprva pomisleke glede teh sanj, posebej o Turkih. A ko sem pogledal v knjige o zgodovini Kitajske, so res v tistem času Turki harali po Kitajskem. Šele kasneje seje glavna skupina Turkov premaknila proti bližnjemu vzhodu.
Po teh sanjah in pripetljajih sem se sam na podlagi vibracij odločil za najstarejšo smer v tibetanskem budizmu. Tudi moj edini učitelj v tem življenju je prišel moje življenje sprva v sanjah z majico snežnega leva. Čez slabo leto dni po sanjah, sem res prišel do svojega pr(a)vega učitelja in ga srečal v živo v Sloveniji.

A vrnimo se na sejem. Moj namen obiska sejma je bil trojen. Morda dobiti kakšno pojočo kristalno skledo. Kupiti kakšno vrsto novih mineralov, kot so: azeztulit1, kryolit, zlato zdravilcev (healers gold), gošenit (goshenit), infinite, lemurijski kristal, libijski zlati tektit, mojster šamanit, satyaloka kvarc iz Indije, stičit, pajkov jaspis (spider jaspis) in tugtupite ter nabaviti nekaj mineralov za izdelavo eliksirjev kot so: tulit, nefrit in epidot. Minerali, ki so opisani v Pretnerjevi knjigi Minerali, zdravje, duhovnost iz leta 2001, se skorajda že vsi nahajajo v moji zbirki. Knjiga Minerali, zdravje, duhovnost je bila zame najboljša slovenska knjiga o mineralih na področju duhovnosti, a je že zdavnaj razprodana. Avtor bi lahko posodobil to knjigo z vsaj petdesetimi novejšimi kristali. Več kot deset let, se na tem področju že dobro pozna. Na mojem popisanem listu imam več kakor sto dodatnih mineralov. Organizatorka je že na avtobusu navedla, da okoli vratu nosi kamen nuumit in zaupala je, da ko ga je dala zjutraj okoli vratu, je v njo kar šinila energija. Priznati moram, da imam tudi sam ta kamen vedno pri sebi, poleg dumortierita in moldavita. Povzemimo Neisho in Roberta, kaj pravita o tem grenlandskem kamnu. Nuumit je temne, črne lesketajoče se barve (antofilit), ki ima vključke magnezijevega železnega silikata, gedrita in litija. Ta mineral ima trdoto 6. Prvič je to kamenino na Grenlandiji odkril že leta 1810 mineralog K.L. Giesecke, ponovno pa odkrijejo nuumit na območju Nuuk leta 1982. Ta mineral je najden sprva samo na tem otoku, njegovo starost pa ocenjuje na 3 milijarde let, tako, da gre za eno starejših kamenin na Zemlji.. Podobno kamnino so našli tudi na Finskem in v ZDA. Nuumit je resnično zelo močan mineral, ki te poveže z Materjo Zemlje in je v bistvu dar Matere Zemlje v novi dobi človeštva. Predstavlja element zemlje in element nevihte. Ta kristal ustreza čakri tretjega očesu, prvi ali korenski čakri ter solarnemu pleksusu. Z njim se začne globoko potovanje v središče samega sebe, zvišuje jasnovidnost, uglašuje elementarne sile, z njim se dosega samoobvladovanje in služi za šamanska potovanja. To je kamen notranje moči in nam pomaga pri premiku v alter stanja zavesti. Zvišuje jasnovidnost in kanalizira zdravilne energije za tistega, ki ga poseduje, kakor tudi za druge osebe okoli njega. To je kamen personalne magičnosti, ki lahko zvišuje frekvenco sinhronicitete in srečo dotične osebe. Je močan meditacijski kamen, ki odpira notranja vrata samospoznavanja, prinaša dinamičnost v notranji moči in samoobvladovanje ter prinaša manifestacije v življenje. Če meditirate s tem kamnom, lahko potujete v preteklost človeštva, vse do časa kreacije. Z njim lahko doživljate tudi izkušnje preteklih življenj. V kolikor ga darujete drugi osebi, predstavlja globoko ljubečnost do te osebe, zato predstavlja tudi darilo suverenosti za to osebo.

Parkirišče pred razstaviščnimi halami je bilo ponovno polno, saj je to največji sejem mineralov v Evropi, ki ga obiščejo ljudje iz vseh koncev Evrope. Kakšen biznis pomeni ta sejem za sam München, če le omenimo in to zadostuje, da so v predstavitveni knjižici sejmu na pot spremne besede samega premiera deželne vlade Bavarske in tekst župana Münchna. Zelo dobro se zavedata, kaj in koliko denarja prinaša ta sejem Münchnu. Kitajci so na sejmu oglaševali šele svoj 2. kitajski sejem, ki je največji v Aziji in bo potekal maja 2014 v mestu Changsha v Hunanu (www.changsha-show.com). Na sejmu v Münchnu razstavlja minerale preko 1200 prodajalcev in v treh dneh se nabere za okoli 40.000 obiskovalcev sejma. Če vsak obiskovalec zapravi sto evrov oziroma dvesto evrov za nakupe mineralov, to pomeni, da se na tem sejmu v treh dneh obrne najmanj 4 milijone evrov. A prej bi bila ocena za okoli 8 milijonov evrov prometa. Dobra trgovina, kajne? Za vstopnice zaslužijo najmanj 300.000 evrov. Pri samo tistih 1200 prodajalcev na sejmu, ki po vsej verjetnosti prespijo vsaj 2 noči v Munchnu ali okolici, brez obiskovalcev, dobimo v povprečju minimalen zaslužek hotelirjev pri nočitvah za 100.000 evrov. Če vsak obiskovalec povprečno porabi za hrano minimalno vsaj pet evrov je to že 200.000 evrov. Tako smo že pri pol milijona zaslužka lokalnega prebivalstva, a najverjetneje so zaslužki tega sejma bistveno višji. Mesto Ljubljana več nima samostojnega sejma mineralov, ki je bil včasih v decembru. Tradicionalni sejem v Tržiču je za moje pojme že presegel svoje meje zaradi omejenega prostora. Preveč prodajalcev in ljudi se stiska v tisti dvorani. Ljubljanski župan bi lahko razmislil o podpori ljubljanskega sejma mineralov, če bi le zavohal denar. Razne ugodnosti za razstavljavce, privabiti določene prodajalce recimo iz Rusije, nizke cene vstopnic, dobra reklama, sejem postavljen v čas kakšen teden pred božičem, ko ljudje kupujejo novoletna darila in Ljubljana bi se lahko ponovno znašla na zemljevidu mineralov.

Začnimo z minerali in kakšne so novosti na njemu. Kakor vedno sem sprva odšel do glavne razstave, kjer je bila letošnja osrednja tema zlato. Na razstavi so bili zbrani različni primerki zlata iz vseh koncev sveta. Samorodno zlato iz Avstralije, ki ga hrani naravozgodovinski muzej v Londonu. Razstavljeno zlato iz Amerike in to predvsem iz Kalifornije. Zlata palica in različne oblike zlata, od kock, kep vse do vlivank. Sam osebno sicer nisem bogve kakšen ljubitelj te rumene kovine, vendar me je ob tem navdahnil delček te razstave o pevcu Elvisu Presleyu in njegova ljubezen do te dragocene kovine. Na razstavi so bili tudi njegovi osebni predmeti iz Graceland muzeja v Memphisu: zlati križ, zlati ključ, pozlačeni telefon, zlata plošča RCA Victor. Od vseh predmetov so me še najbolj fascinirala njegova zlata očala. Zakaj me je tako pritegnil Elvis? Pred kakšnim letom sem doumel, kdo bi lahko bil njegova reinkarnacija v trenutnem svetu. Gre za znanega korejskega pevca, ki galopira konja. Le kdo bi v tako kratkem času zbobnal skupaj tako veliko mladih kričečih oboževalk in oboževalcev? Ali kakor je o njem spregovoril Slavoj Žižek v reviji Bukla: »Omeneni video je parodij na stil življenja. Spet je to paradoks današnjega cinizma, parodija gor ali dol, vendar deluje in fascinira…. Globalno, saj to je bil šok. Kar me je fasciniralo, ko so mi video tam pokazali, je, kako parodija deluje in kako deluje to pri meni. Da, to je tudi nekaj kompulzivnega, ampak veste, ko imate neko pesem, melodijo ali motiv, ki ti gre na jetra, celo gnusi se ti, ampak te kot tak fascinira, si rečeš, to je pa tako gnusno, rečeš prijateljem, poglej, poslušaj to, se ne moreš upreti…in vse skupaj gre naprej.«

Ali kdo bi lahko na tako plehko muziko in video, pognal v evforijo na tisoče po celem svetu. Ponovil se bom, kar sem že enkrat zapisal: »Mozart se ni prvikrat rodil kot Mozart!« A o tej temi reinkarnacije Presleya kaj več, v kakšnem prihodnjem videu na You tubu. Še bo zanimivo.

Osrednjo razstavo je dopolnjevala razstava v hali B5 o sakralnem zlatu krščanstva. Pozornost mi je pritegnil eden od plakatov, ki govori o Diamantih našega Gospoda Jezusa Kristusa iz Ravene. V tej zbirki si lahko videl velik metrski zlati križ s kristali, zlato ciborijo, zlato monštranco, zlati relikviarum, zlate kelihe, zlata razpela in zlata pokrova dveh knjig, vse okrašeno z dragimi in poldragimi kamni. Poleg so bili razstavljeni minerali (v vsaj 30 centimetrski velikosti), ki jih je uporabljalo krščanstvo za okrasitev svojih insignij: hrizopras, topaz in drugi. A vrnimo se k natančnejšemu opisu ene izmed teh pokrovov knjig, ki jo predstavljena fotografiji. To je Lindauer evangelij iz časa 700 do 800 našega štetja iz nemškega mesta Lindau pri Bodenskem jezeru. Kaj je zanimivega na tem oblačilu knjige? Seveda kot prvo minerali. Tudi krščanski dostojanstveniki so vedeli o moči teh kamnov in o tem je že pisala sveta Hildegarda iz Bingna. A je še kaj bolj zanimivega? Če boste natančneje pogledali v štiri polja ob križu, v zlatne intarzije, boste ugotovili, da jih sestavljajo kače in zmaji. Recimo v spodnjem levem polju so upodobitve vsaj treh prepletenih kač, ki jih razpoznate po glavah. Krščanstvo in kače ter zmaji, staro nerešeno vprašanje.
Zdaj pa k novostim na sejmu, če jih lahko tako sploh opišemo ali kaj je name letos naredilo najboljši vtis. V prvi dvorani sem opazil instalacijo feng shuja z opali. Nekaj podobnega so imeli v Mercatorju v Mariboru v starih dobrih časih. Le, da je to instalacija opalov, preko katerih je tekla voda in napajala opale, mnogo bolj poživljajoča.

Opal je mineral, ki potrebuje vodo in če ga pustite na soncu se lahko kar rado dogodi, da vam poči. Poleg je bilo podjetje, ki je prodajalo minerale iz Kitajske. Stibniti z nepristopno ceno 12.000 evrov in veliki citronasti minerali pol metra krat pol metra.

Ametisti s kalcitom, veliki rožnati fluoriti in nove vrste geod – piritne septarije, idealne za ambientalni okras. Dobil sem občutek, da je mineral letošnjega sejma žveplo – rumen kristal žive limonaste barve.

Razstavljeni so bili novejši minerali z visokimi cenami in nedostopni za običajnega nakupovalca: eritrit in karibibit iz Maroka, vivianit na sideritu in piritu (9.000 EUR) in modri vauxit (700 EUR) iz Peruja, mimetesit iz Mehike, fyzelit iz Romunije (2.900 EUR), kaziteriti (cassiterite) iz Kitajske (od 200 do 470 EUR), manganit iz Nemčije (4.400 EUR). Kristal tanzanit še vedno drži svojo ceno, ki se vrti od 150 evrov do 3.500 evrov, vse do najdražjega primerka vrtoglavih 55.000 evrov. Zanimiv se mi je zdel zelo drag kos malahita za 9.500 EUR. Takšen primerek si lahko privošči le kakšen žrebec tipa ala Berlusconi ali kakšna novodobna kitajska miljonarka izmed partijskih princes.

Trojček mimetite, tanzanit in vezuvianit. Cena za mimetit je bila 9.000 evrov, vezuvianit 21.000 evrov in tanzanit 55.000 evrov. Lahko se odločite, da si boste dali narediti mizo iz okamenelega lesa. Za bolj tanjše žepe je bil odkritje (fluoroscentni) opal iz Hondurasa, ki ste ga dobili že za 25 do 90 evrov.

Na letošnjem sejmu je cena padla tudi mineralu kobaltkalcitu, katere odlične primerke si dobil že v razponu od 10 do 30 evrov. To pa ne pomeni, da bo drugo leto ostala na tej ravni. Cene iz leta v leto poznajo,kar različna nihanja. Ravno tako ugodna so bila piritna sonca od 15 do 30 evrov in primerki surovih temno zelenih epidotov od 25 do 50 evrov. Če verjamete v dobro silo indijskega polbožanstva Ganeša, sina Šive in Parvati, je bil tudi to dober nakup. Kdo bi se branil v stanovanju tega blagoslova, okrašen s čudovitimi barvami?

Lahko pa se odločite za večjo skalo kamene strele ali geode ametista. Zakaj izbrati kakšen takšen mineral? Razlog je okras in sevanje energije v vaš življenjski prostor. A lahko se odločite že prej in v hišo vgradite mineral. Lahko si naredite sobo iz ametistov. Lep takšen primerek je prva soba v pritličju na gradu Devin v Italiji, kjer je stena obložena s kristali in v prostoru je tudi nekaj geod. V Indiji so nekoč brahmani pred postavitvijo hiše za dobrobit domačije obvezno položili tudi kristal. Tudi pri nas, na Primorskem in Idrijskem poznamo ta običaj, ko so v zid hiše vgrajevali poseben kamen. »Tročan se je imenoval takšen kamen, saj so pri gradnji vgradili dva kamna v temelj, tretjega so imeli za varuha ali binkla. Tročan je bil vedno v znamenju ognja, vode in zemlje (Medvešček, Podobnik, 2008-55). Drug takšen kamen, ki se je vgrajeval, se je imenoval škaljota. Poznali pa so tudi kamen baldun, ki je bil na vrhu strele in je varoval hišo pred strelami in zlim duhovom. (Medvešček).

Z energijo si se lahko napojil na velikih geodah ametista in citrina. Obiskovalci so bili najbolj navdušeni nad znotraj osvetljeno geodo ametista, ki se je odpirala. Oči je pritegnila tudi katedrala iz kamene strele, visoka okoli 140 centimetrov. Dimni kvarc kristal. Sam sem najbolj začutil energije pri kamnu iz kvarca v hali B5, pri nekem maserju. Stojnica se je nahajala takoj na levi strani, po prodajalcih vrčev za eliksirje. Iz tega minerala je kar butala energija v valovih, maser je očitno to mineralno skalo kar dobro sprogramiral. Poseben vtis sta name naredila še dva izdelka. Nekateri prodajalci so se odločili, da bodo investirali tudi v druge oblike, kakor v surov kamen ali brušeno kroglo. Prvi izdelek so bile piramide iz lapis lazulija in ena od teh je bila tudi vrteča. Drugi predmet je bil nekakšna oblika stožca iz hrizokola, zelo močna zadeva.

Kaj so bile ostale spremljevalne novosti na sejmu? Poleg že klasičnih vrčev z epruvetami, si dobil tudi aladinov vrč za minerale, ki ga že prodajajo pri nas. Zanimiv feng shu, po moji oceni iz žada, z vrtečo svetlobno kroglo. Tudi ta izdelek je naredil name, kar precej močan vtis name. Na krožniku vodni-dimni feng shui in nove vrste svetilk.

Nemci so že izdelali pojoče kristalne sklede: mavrično skledo, oxygen skledo iz germanija, skleda angelska sreča, zvočna izkušnja, genezno spiralo, ki stabilizira dvojno vijačnico DNA in posodo nebeška vrata z močno božansko žensko energijo. Ko je predstavnica podjetja Zvočne galaksije le dvakrat zarubila po posodi, so mi šle kar kocine pokonci. Cena teh izjemnih kristalnih skled od 1.000 evrov naprej. Na fotografiji od leve proti desni so posode: angelska sreča, druga kristalna posoda je izkušnja zvoka, za tretjo posodo predvidevam, da gre za oxygen in zadnja je mavrična kristalna skleda.

V prodajnem asortimentu imajo tudi kristalne glasbene vilice: mavrica, DNK spiralo, meridian, oxygen in nevtral. (Sound Galaxies, www.soundgalaxies.de) Kaj še čakamo Slovenci? Ali vemo in znamo narediti takšno stvar za pol nižjo ceno? Nemec je začel izdelovati tudi tradicionalne tibetanske zvočne posode in kitajske gonge.

Za otroke so tudi letos dobro poskrbeli. Od raznega nabijanja in klesanja s kladivi po surovih kamnih, presejanja mivke in iskanje zlata, prikaz in izdelava kamenodobnega orodja in seveda dinozavri, ki so bili skorajda v naravni velikosti.

V hali A5, kjer se je nahajala bižuterija, ni bilo kakšnih velikih novosti, razen umetniške lobanje, ki je bila okrašena s poldragimi kamni. Za malo sem iskal osmerokotne kroglice iz gorskega kristala in turmalina, a jih nisem dobil. V oči mi je padel še zlati nakit, ki je bil izdelan kot imitacija živorodnega zlata.

In katera ženska na svetu ne bi nosila na sebi takšen dimni kristal z biseri, kot je na fotografiji. Malo jih je na svetu.

Že nekaj mesecev sem se po internetu odločal za nakup dreva-kadila Palo Santo (sveti Pavel) iz Južne Amerike. Kot kadilo ga uporabljajo šamani pri svojih ritualih za čiščenje prostora in za zdravljenje. Palo Santo sem odkril na eni od stojnic in ga nabavil, čeprav je bila cena relativno navita, dva koščka pet evrov. Palo Santo prodajajo tudi preko spleta: www.solstiziomilano.com. To kadilo sem doma uporabil za čiščenje kristalov, ki sem jih nakupil na tem sejmu.
Za konec prvega dela, moje odkritje vrste liddicoatita iz Madagaskarja, ki je poimenovan po predsedniku ameriška gemološkega združenja. Ko sem po internetu iskal ta kamen sem odkril, da gre za podvrsto turmalina iz podskupine elbaita /Ca(Li2Al)Al6(BO3)3Si6O18(OH)3F/. Ob prerezih fotografij tega minerala me je prevzelo navdušenje, saj je v njem dobro razviden trikotnik. Lahko bi mu rekli tudi kristal božje oko.

1. Poznano je več vrst azeztulita: beli azeztulit (nahajališče: Severna Karolina), sanda rosa azeztulit (nahajališče: Severna Karolina), zlati azeztulit (nahajališče: Severna Karolina), himalajski zlati azeztulit nahajališče: (Himalaja), pink azeztulit in satyaloka azeztulit (nahajališče: Indija).

Viri:
Medvešček Pavel in Podobnik Rafael, Let v lunino senco, Pripoved o starih verovanjih, Nova Gorica 2008,
Medvešček Pavel, Skrivnost in svetost kamna.
Bukla, Intervju dr. Slavoj Žižek, leto 8, številka 84-85, december 2012-januar 2013, UMco, Ljubljana.