Prava stvar ni pot. Prava stvar je pravost iskalca. Naj poudarim to.

Lahko potuješ po katerikoli poti. Če si odkrit in prvoten, boš dosegel cilj. Nekatere poti znajo biti težke, nekatere znajo biti lažje, nekatere bodo morda imele zelenje na obeh straneh, nekatere se bodo morda gibale čez puščave, nekatere bodo imele lepo sceno okoli njih, nekatere morda ne bodo imele nobene scene okoli njih, to je druga stvar; ampak če si odkrit in pošten in prvoten in resničen, potem vsaka pot vodi k cilju.

Torej preprosto je lahko zmanjšano do ene stvari : ta pravost je pot. Ni važno kateri poti slediš, če si prvoten, vsaka pot vodi k cilju. In nasprotno je tudi resnično : ni važno kateri poti slediš, če si prvoten boš prišel kamorkoli. Tvoja pravost te pripelje nazaj domov, nič druga. Vse poti so drugotne. Osnovna stvar je biti prvoten, da si lahko resničen.

Kako je pot premagoval Milarepa?

Ko je šel k svojemu gospodarju v Tibet, je bil tako ponižen, tako čist, tako prvoten, da so drugi učenci postali ljubosumni nanj. Zagotovljeno je bilo, da bo naslednik. In seveda so bili tam politiki, ki so ga poskušali ubiti.

Nekega dne so mu rekli, "če res verjameš v gospodarja, lahko skočiš s hriba? Če res verjameš, če je resnica tam, potem se ti ne bo nič hudega zgodilo."
In Milarepa je skočil, ne da bi okleval za en sam trenutek. Pohiteli so dol… ker je bila komaj tri tisoč - stopinj globoka dolina. Šli so dol da bi našli njegove razmetane kosti - ampak on je sedel tam v lotosovi drži, zelo vesel, strašno vesel. Odprl je oči in rekel "Prav ste imeli, zaupanje varuje."

Mislili so, da mora to biti neko naključje, tako, da ko je nekega dne gorela hiša, so mu rekli, "Če imaš rad svojega gospodarja in svoje zaupanje, lahko greš noter." Zagnal se je noter, rešiti žensko in otroka, ki sta bila puščena notri. Pritekel je noter in ogenj je bil tako močan, da so drugi učenci upali da bo umrl - ampak, ko je prišel ven z žensko in otrokom, sploh ni bil opečen. In postal je bolj in bolj žareč, zaradi zaupanja…

Nekega dne so mu rekli, naj prečka reko, "Ni ti potrebno iti v čoln. Imaš tako veliko zaupanje, da lahko hodiš po vodi" - in je hodil.

Takrat je bilo prvič, da ga je gospodar videl. Ni vedel, da je bilo Milarepi rečeno, naj skoči v dolino in gre v gorečo hišo. Ampak tokrat je bil tam na nasipu in videl Milarepo hoditi po vodi in je rekel, "Kaj delaš? Nemogoče je! "
In Milarepa je rekel, "Sploh ni nemogoče! To delam po vaši moči, gospod."

Zdaj je gospodar pomislil, "Če moje ime in moja moč lahko naredita to nevednemu, neumnemu človeku…Nikoli nisem sam poskusil,"…torej je poskusil. Utopil se je. Po tem ni bilo nikoli več slišati o njem.

Prevedla: SanjaP