Piše: Aurigo

Iz predela Bartolomeja, se mimo sodišč spustim v srce Cityja. Pri pubu Ye Olde London se že vidi stvaritev arhitekta Wrena, katedrala svetega Pavla. Toda pred katedralo me čaka presenečenje. Prostor pred katedralo so zavzeli protestniki Okupirajmo Wall street ali 150. Zato je obisk katedrale onemogočen.

No, kakor sem že rekel, znamenje začetka dneva (spominska plošča Iliča Lenina) zaznamujejo ostale dogodke dneva. Televizijske ekipe snemajo in intervjujajo protestnike. Govorec z megafonom poziva ljudi. Kar presenečen sem, saj sem iz Bližnjega vhoda vpadel v zahodno urbano protestništvo.

Protestniki z masko Anonymousa. Kipi pred katedralo okrašeni z lesenimi tablami ter sporočili protestnikov: »Sem eden od 99 odstotkov, Svobodni trg je mit in drugi….« Šotori so postavljeni na levi strani katedrale, kjer tudi prebivajo. Protestniki to stran trga lucidno preimenujejo v Tahriri trg. Po kairskem trgu, kjer se je zgodila egiptovska ljudska revolucija, ki je s trona vrgla egiptovskega predsednika Mubaraka. Na levi strani City banka. Protesti so mirni. Pravo nasprotje poletnim večernim ropanjem trgovin s tehniko, LCD plazmami in prodajalnami z oblačili, ki so jih opravili mladoletniki.

Ampak protestnikov je le peščica. Kakšnih 200 do 300 protestnikov od več miljonov prebivalstva v Londonu. Živimo še v dovolj v sebi zadostnem bogatem svetu? Obkrožim katedralo, a je zaprta. Verjetno je zaprta za turiste. Ob tem sprehodu opazim, da so policisti pojavili okoli katedrale tri kordone. Prva bojna vrsta, druga bojna vrsta in rezerva. V rezervi bojni vrsti se najbolj šalijo. Verjetno jih je poletna izkušnja z nasilnimi mladoletniki naučila nove taktike. Naslednji dan se šotorišče ponovi tudi pred Westminstrsko palačo s sporočilom: masoni so ubili Mark Quinseya. Zdi se mi, da poteka pravo revolucionarno gibanje samo v arabskem svetu (Tunizija, Egipt, Jemen, Sirija) in v ZDA.

Ampak protestiraš in sodeluješ lahko tudi na drugačen način. Finančno podpreš protestnike. (Je to prenos tvojega protesta na druge?) Moja prijateljica ne kupuje v velikih trgovskih središčih. Lahko nabavljaš hrano na tržnici, ali ekološko pridelano hrano neposredno od kmeta. Ne kupuješ trenirk blagovnih znamk, za katere veš, da jih šivajo otroci. Zamenjaš kapitalistično banko. Ne gledaš filmov iz ameriškega Svetega gozda, ki so itak, reklama za  kapitalistični sistem. Posameznik  ima na izbiro številne proteste.

Ampak problem je še večji in iz katerega se futra kapitalistični sistem. Ob nočnih lučeh ob pristajalni stezi, sem ugotavljal samo to, da je na Zemlji človeštva preveč. Tudi takšni načini, ki sem ga opazil  na londonski železniški postaji ne pomagajo v prihodnosti več.  Naredil sem fotko ogromne pokvečene ovce ali reklame z naslovom:  »Kako dobiš več iz istih virov?« Pozabite na to v prihodnosti!

Mimo cerkve Mary le Bow se odpravim proti Angleški banki, ki je sedaj spremenjena v muzej. Okoli mene same banke, indijska banka, kitajska banka, Saderat banke. Res je ožji City predel bank, ki kot finančni sektor daje skorajda 10 odstotkov britanskega GDP-ja. Končno prispem do Angleške banke. Že od daleč zagledam na stranski kupoli angleške banke pozlačen kip grške boginje, ki se sveti med sivimi stavbami. Je to Iris ali Nike, grška boginja zmage? V ozadju stavbe je pod školjko skrit projektant te stavbe. Arhitekt John Soane (1753-1837). V rokah drži trikotnik. Znamenje prostozidarjev. Kotomer naj bi simbiliziral Zemljo ali materijo. Kdo je bil sir John Soane? Sin zidarja, ki se je sprva pisal Swan in spremenil priimek v Soan, Soane. Vam to morda kaj pove? Študiral je na Kraljevski akademiji. Njegovi učitelji na akademiji so bili, Thomas Sandby (član angleške Velike lože), George Dance the Younger in Henry Holland. Na tekmovanju na akademiji je prejel srebrno in zlato medaljo. Za nagrado je odpotoval na študijsko potovanje v Italijo. Bil je član Kraljevske družbe. Kasneje mu je bil ppodeljen tudi plemiški naziv. Leta 1813 je postal prostozidar in imel je kar značajen položaj v prostozidarski Veliki loži (veliki upravnik). Njegova najbolj znana dela so: angleška banka, jedilnica na 10 in 11 Downing Streetu (kjer domuje britanski premier), prostozidarska dvorana Great Queen Street London, župnišče Kellshal, Cricker House Somerset, Kraljeva bolnica Chelsea (London), cerkev svete Trojice Marylebone, Dulwich Picture galerija. Sir John Soane je pokopan na pokopališču stare cerkve svetega Pankracija.

Ne vem ampak, ko sem si ogledoval portret sir Thomas Gresham in fotko kipa sira John Soane iz angleške banke, sem dobil občutek, kakor da gre za reinkarnacijo istega moža. Razen, če me nsio zavedli slikarji s postavitvijo drže. Ali morda celo velja tista, da se zločinec vrača na kraj zločina?

Ko se napotim naprej okoli stavbe me čaka presenečenje. Vrata. Vhod v banko. Vrata z reliefom ukročenega leva. Pod njim dva ključa objeta z verigami. A na začetku ključa dve prepleteni kači in krilo, ki me opomne na simbol kaduceja. Na naslednjih vratih dva leva, ki držita tri hribe (novcev). Simbol treh hribov sem pred leti prvič zasledil v Rimu in Sieni. Pod njima krog s prikrito simboliko: spleteni kači in nad njima ponovno krila. Tretja vrata z najmočnejšimi simboli: dvema kaducejema. Na prvem kaduceju je na vrhu ladja. Na vrhu drugega kaduceja stoji še močnejši simbol, roka z vajro ali roka s strelami. (Morda relief ponazarja strele skandinavskega Odina?) Pod vrhom stavbe je postavljenih šest kipov. Prvi kip predstavlja človeka, ki drži ključe. Ključe skrivnosti? Je to ključar? (Ključar iz Matrice?) Na sredini kipa dveh žensk, ki vsaka na svojem ramenu držita rog obilja s sadjem. Že pred prihodom v Anglijo sem se odločil, da moram med londonskim potepanjem obiskati angleško banko. Je to bila samo intuicija, ali že vedenje – modrost? Ne vem. Bog si ga vedi.

Ko se ozrem naokoli sebe po zgradbah, opazim na njih mnogo simbolov. Glava človeka, ki ima na vrhu krila in kačo, kaduceji. Kot, da bi padel v kačje gnezdo.
Močni, močni, silni in strašni  so ti simboli; ključavnice in ključi. Kakor varuhi, kakor gvardijani in kakor stražarji, ki stojijo pred vhodom v podzemlje, v Had.

Na drugi strani angleške banke je Royal Exchange in na njej napis: »Gospodova je Zemlja in prav tako obilje, ki ga daje«. To je začetek 24. Psalma, z naslovom Vhod v svetišče. Zamisliti se borza(*1), pa vhod v svetišče, londonski jeruzalemski tempelj z menjalci novcev. Celoten prevod v bibliji tega Davidovega psalma je takšen:

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje,
zemeljski krog in njegovi prebivalci.
Zakaj on jo je osnoval na morjih,
on jo je utrdil na veletokih.

Kdo se bo povzpel na Gospodovo goro,
kdo sme stati na njegovem svetem kraju?
Tisti, ki je nedolžnih rok in čistega srca,
ki svoje duše ne vzdiguje k praznim rečem
in ne prisega na prevaro.
Prejel bo blagoslov od Gospoda,
pravičnost od Boga svoje rešitve.  
To je rod tistih, ki po njem povprašujejo,
ki iščejo tvoje obličje, Jakob.

Vzdignite, vrata, svoje glave,
vzdignite se, starodavne duri,
da vstopi kralj slave.
Kdo je to, kralj slave?
Gospod, silen junak,
Gospod, junak v boju.
Vzdignite, vrata, svoje glave,
vzdignite se starodavne duri,
da vstopi kralj slave.
Kdo je ta, kralj slave?
Gospod nad vojskami,
on je kralj slave.

A ni zanimiv ta psalm. No, ni tako nedolžno, a ne?

Torej, zamislite se, vi ki begate, blodite za trenirkami, TV plazmami, Iphoni - gledate, a ne vidite! Je torej jutrišnji dan naš zadnji dan?

Royal Exchange je postavil leta 1565 trgovec, sir Thomas Gresham po vzoru antverpenske borze. Bil je član londonskega ceha in masonski veliki mojster na jugu Anglije. Borzo je odprla kraljica Elizabeta I. Prva Royal Exchange je bila uničena v velikem požaru 1666. Novo stavbo je leta 1669 postavil Edward Jarman. Tudi ta borza ni imela več sreče, ker je bila tudi uničena v požaru leta 1838. V tretje jo je gradil sir William Tite, odprla jo je kraljica Viktorija leta 1844. Royal Exchange je bil vsa ta leta center trgovanja do leta 1980. Sedaj so v njej trgovine prestižnih znamk: Hermes, Molton Brown, Tiffany, Haines & Bonner in druge. Znana kofetarna Star*censored*s se je tudi udomačila v stranskem predelu Royal Exchangeja. Pod ležečim Merkurjem, ki v rokah drži kaducej. Kako hudiči zavohajo, kam se morajo namestiti, da prodaja bolje teče.

Stopim naprej do cerkve svetega Mihaela na ulici Cornhill, ki je na mojo žalost zaprta. Ta cerkev je bila ponovno zgrajenana s strani Cristophera Wrena po velikem požaru v letih 1670-1677. Na tem mestu stoji že od leta 1133. Sprva je imel pokroviteljstvo predstojnik smaostana Evesham, leta 1503 pa jo je prevzel suknjarska družba. Na desni strani, pred vhodom, je nameščen angel vojščak - spomenik padlim v veliki vojni 1914-1919. V ozki stavbi se diči prečudovit portal arhangela Mihaela v boju s satanom in padlimi angeli. Timpanom je izklesal v gotskem stilu (1858-1860) John Birnie Philip. Na vrhu cerkve glava Kristusa z mudro – odprtimi tremi prsti. Šele ko pišem ta članek, po zrenju v zemljevid zapazim, da obstaja v Cityju še ena cerkev svetega Mihaela pod ulico Cannon. Za turističnim vodičem in turisti se odpravim naprej skoz ozke ulične prehode. Lahko ugotovite, kje stoji ta strašna človeška glava, ki ima na vrhu krila in glavi dveh kač. Telesi kač se ovijata okoli vratu na fotografiji št. 24?

Odpravim se proti Temzi, da bi končno prišel do Towerja. A še preden pridem do reke mojo pozornost privleče veliki stolp – monument, visok čez 60 metrov. Radovednost me žene proti njemu in ni zaman. Na robovih štirikotnika se bočijo zmaji s križem na krilu. Relief na podstavku pripoveduje zgodbo, ki jo je ustvaril Caius Gabriel Cibber. Ženska drži v rokah kotomer in šestilo, znamenje masonov. Simbol zemlje in neba. Druga ženska drži v roki palico s krili, napol kaducej - z roko in v sredini je oko. Strašna simbolika je na tej palici. Oko ali čakra na sredini roke. So zato Rimljani križali ljudi? Monument je posvečen velikemu londonskemu požaru, ki se je začel drugega septembra leta 1666 in je uničil pol Londona. V tridnevnem požaru na tej strani Temze je pogorelo več kot 13.000 hiš. V spomin na veliki požar je ta stolp postavil arhitekt in profesor astronomije na Gresham koledžu, sir Christopher Wren (1632-1723), ki je pozidal London po velikem požaru. No, tudi on naj bil bil mason, veliki čuvar. Zanimivo je to, da je veliki londonski požar zgodil leta 1-666.

Ne morem si kaj in vstopim v stolp. Vzpon do vrha po polžastih stopnicah je kar naporen, ker se na ozkih stopnicah srečuješ z ljudmi, ki odhajajo s stolpa. Vendar vse odtehta pogled po Londonu. Edini problem je v tem, da je ves plato zamrežen in ne moreš narediti skozi mrežo dobrih fotografij. Lahko bi na vsaki strani pustili odprtino 20 krat 20 centimetrov za fotografiranje. Vstopnina za odrasle 3 funte in za njo dobiš tudi plaketo, da si osvojil monument. Turistom je treba vse prodati. Moja plaketa se znajde v poštnem nabiralniku.

Ob Temzi pridem do Towerja po četrti uri popoldan. Ne splača se obiskati Towerja, kajti zaprejo ga čez eno uro. Čez Tower bridge se odpravim proti Southwark katedrali in ob Temzi naprej mimo Shakesperovega Globe teatra ter čez Millenium most nazaj v City. Millenium most je namenjen samo pešcem. Mrači se že. Želim priti do Templa oziroma templjarske cerkve, a je že vse zaprto. Tam se spomnim, da je templjarska cerkev odprta samo okoli poldneva. Fotografiram še stolpič z osemkrako zvezdo. Ta dan se je kar iskrilo od merkurjevih simbolov in kaducejev. Ves zbit od hoje, se v temni noči odpravim proti prenočišču.
Kako potekajo zmajeve črte, če je moja odmera postavitve omfalosa pravilna? Domnevam, da gre čez cerkev svetega Mihaela, Royal Exchange, angleško banko, Guildhall in tržnico Smithfield zmajeva črta svete Marjete. Ob angleški banki in naprej čez cerkev svete Marjete Lothbury in Liverpoolsko postajo ter londonsko Chest bolnico pomožna-pomožna zmajeva črta. Ob monumentu teče pomožna-pomožna zmajeva črta. Kaj več o Towerju pa v elektronski knjigi.

Slika 1: Jaz, ki varujem vhod v mesto City na tej zemeljski obli
Slika 2: zmajev pub Ye Olde London
Slika 3: katedrala svetega Pavla
Slika 4: Sem eden od 99 odstotkov
Slika 5: protestnik št. 1 Anonymous
Slika 6: protestnik št. 2 Anonymous
Slika 7: šotori pred katedralo
Slika 8: Tahriri trg, City of Westminster
Slika 9: svobodni trg je mit
Slika 10: poziv h končanju korporacijske vojne v Afganistanu
Slika 11: masoni so ubili Marka Quinseya
Slika 12: City
Slika 13: plakatz ovco
Slika 14: arhitekt sir John Soane
Slika 15: prva vrata z levom in kačama
Slika 16: prepleteni kači
Slika 17: druga vrata z levoma in tremi hribi ter krogom s kačama
Slika 18: kaducej z vajro
Slika 19: ključar
Slika 20: Royal Exchange s kaducejem v ozadju: The Earth is the Lord's and the Fulness Thereof
Slika 21: Ležeči Merkur nad Star*censored*som
Slika 22: angel vojščak spominska plošča za padle pri cerkvi svetega Mihaela
Slika 23: portal z arhangelom Mihaelom – cerkev svetega Mihaela v Cityju
Slika 24: glava s krili in dvema kačama
Slika 25: zlati deček
Slika 26: steber - monument posvečen londonskemu požarju
Slika 27: ženska s šestilom in kotomerjem
Slika 28: zmaj na monumentu
Slika 29: ženska s polkaducejem
Slika 30: pogled na Shard of Glass iz monumenta
Slika 31: kaducej na svetilki ob Towerju
Slika 32: osemkraki križ na scientološki cerkvi
Slika 33: osemkraka zvezda

Ključne besede (key words): London, zmajeve črte, Mihael, Merkur, Angleška banka, Royal Exchange, Monument, ley line, dragon line, archangel Michael, English bank