Še nikoli se ni toliko govorilo o podnebnih spremembah in o ukrepih proti njim kot v zadnjih mesecih. V javnih in političnih diskusijah gre predvsem za zniževanje emisij toplogrednih plinov s strani prometa in industrije kot tudi naših potreb po toplotni energiji in elektriki. Pri vsem tem pa vplivajo vsi našteti dejavniki na podnebne spremembe občutno manj kot naše prehranjevalne navade. Študije dokazujejo: uničevalec podnebja št. 1 je proizvodnja mesa.

Prehrana z živalskimi produkti ne le da povzroča večji del toplogrednih učinkov, ki jih povzroča človek, tudi njeno zmanjšanje lahko, v nasprotju z drugimi ukrepi, poteka brez  investicij v nove drage tehnologije. Zato bi bilo skrajno nespametno, da bi ignorirali ravno ta najučinkovitejši ukrep proti podnebnim spremembam: spremembo prehranjevalnih navad.

FAO - študija 2006: množična živinoreja bolj škoduje podnebju kot promet
FAO (Food and Agriculture Organisation of the United Nations) je novembra 2006 objavila študijo o najpomembnejših dejavnikih toplogrednih emisij, ki jih povzroča človek. Že v njej je množična živinoreja s svojimi 18 % navedena kot najmočnejši dejavnik emisij, na lestvici prednjači pred emisijami s strani prometa.

Študija World Watch iz leta 2009: reja živine povzroča polovico celotnih toplogrednih plinov
Aktualna študija inštituta World Watch je prišla do rezultata: skoraj polovica toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek, nastaja pri reji živine in pri predelavi živalskih produktov.

Po mnenju znanstvenikov se mora k izračunu toplogrednih plinov prišteti tudi izdihani CO2 rejne živine: že ta je vzrok okrog 14 % toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek. Tega dejavnika pri izračunu vplivov na podnebje pri ZN (UN) niso upoštevali z utemeljitvijo, da živali jedo rastline in da bi s fotosintezo rastline odstranile CO2 iz atmosfere, zato obstaja ravnotežje.

Da ta teza ne drži, dokazuje rezultat študije »World Watch«. Saj je danes število rejne živine za več milijard večje kot pred desetletji. Raziskovalci opozarjajo, da fotosintezna zmogljivost Zemlje popušča zaradi uničevanja gozdov.

Več kot dve tretjini deževnih gozdov posekajo za potrebe proizvodnje mesa: za pašnike za govedo in za pridelavo krmil. Skoraj polovica svetovne žetve žitaric in 80-90 % žetve soje pristane v množični živinoreji.

Posebno nevarnost za podnebje predstavlja po dognanjih študije metan, eden najmočnejših toplogrednih plinov. Z množično živinorejo nastane 37 % metana, ki ga proizvede človek.

Znanstveniki zaključujejo študijo z naslednjim sklepom: z zmanjšanjem množične živinoreje in s prehodom na rastlinsko prehrano bi se lahko bolj učinkovito bojevali proti podnebnim spremembam kot pa z obnovljivimi viri energije. Kljub pomembnosti nove energetske politike bi sprememba prehranjevalnih navad delovala hitreje, so razložili raziskovalci World Watch.

(Vir: www.worldwatch.org/ World Watch Magazine November/Dezember 2009)

PLB-študija 2009: z zmanjšanjem mesa bi se prihranilo 80% stroškov za obnovo klime

V študiji, objavljeni novembra 2009, je prišla  Netherlands Assessment Agency (PLB) do rezultata, da nas bodo klimatske spremembe do leta 2050 stale 40.000.000.000.000 (40 bilijonov) dolarjev. Do 80 odstotkov teh stroškov (torej 32 bilijonov dolarjev) sploh ne bi nastalo, če bi zmanjšali našo porabo mesa, mleka in jajc.

Vir: Freiheit Für Tiere, 2/2010, prevod: Blanka Prezelj

Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali