Je slogan hrvaške promocije turizma v Mediteranu. Bo ob začetku črpanja nafte in zemeljskega plina še tak kot nekoč? Danes privablja številne turiste, kako bo v prihodnje, pa si ne upa nihče napovedati. Jadransko morje je dragulj hrvaškega turizma. Republika Hrvaška je močno odvisna od turizma vzdolž jadranske obale, saj prispeva približno 20 % BDP-ja. Postavitev naftnih platform in pričetek črpanja nafte ter zemeljskega plina bi resno ogrozila obalni turizem na Hrvaškem.

Po dosedanjih načrtih bi se platforme približale obali otokov na vsega 6 kilometrov in 10 kilometrov od obale celine. Za primerjavo - 6 kilometrov je Izola oddaljena od Debelega rtiča. Neposredna bližina platform bi turistom močno iznakazila pogled na odprto morje. Razdalja šestih kilometrov je ob jasnem vremenu nična in pogled na platforme bi bil še kako jasen.

Hrvaška obala je uveljavljeno ime turistične destinacije po celem svetu. Na njej dopustujejo turisti iz večine evropskih držav, obiščejo pa jo tudi znane osebnosti iz sveta slavnih in bogatih. Vroča poletja, številni otoki in kristalno čisto morje so pravi magnet za turiste. Z začetkom poletja se trume turistov iz cele Evrope začnejo pomikati proti Hrvaški in se radi vračajo nazaj. Je vredno vse napore za uspešen razvoj turizma postaviti na kocko?

Turist se pride na izbrano destinacijo odpočiti in uživati v naravnem okolju. Zunanja stran otokov in deli obale, kjer ni otokov (primer Istre), v poletnih mesecih omogočajo kilometre razgledov na odprto morje. Postavitev naftnih platform bi prikrajšala turiste za čudovit razgled, podzavestno pa bi zmanjšala potrebo in užitek po kopanju v morju. Turist je vsekakor gospodarski subjekt, vendar tega ne začuti ob sproščanju in brezskrbnem uživanju v naravnih danostih. Občutek raja pa se ob pogledu na platformo hitro spremeni v občutek gospodarskega subjekta ujetega v primež naftnega kapitala. Postavijo se vprašanja o onesnaženosti zraka in vode. To bi pomenilo hud udarec za hrvaški turizem, saj se ljudje ne bi več odločali za obisk Hrvaške v taki meri.

Potencialna nesreča na naftni platformi bi privedla do popolnega uničenja turizma. Onesnaženje bi uničilo obalo in življenje ob njej. Spomnimo se nesreče v Mehiškem zalivu, kjer je nafta onesnažila cel zaliv. Že najmanjša napaka pri črpanju v Jadranskem morju bi lahko privedla do močnega onesnaženja okolja in propada turizma. Mediteran ne bi nikoli več bil tak kot nekoč.

Piše: Nejc Tominec

Vir: http://ebm.si/o/sl/