Zemlja moja biti tvoj
ljubezen v meni je velika,
čeprav si večkrat trud ti moj,
me znova delo tvoje mika.

Ko sonce že zlati gore,
jaz mir svoj najdem le ob tebi,
čeprav zgarane so roke,
z veseljem dan se moj začne.

Pomlad ko tebe plug obrača,
si živ spomin mi na orača,
na njivi konj, nad njim gorjača,
takrat jaz, zemlja moja
tebi sem bila gonjača.

Kdor v srcu nosil bo lepote tvoje,
ta ljubljen dedič bode zemlje moje,
kdor v tebi poln bo upanja in nad,
mu ti rodila boš stoteren sad.

A ko nekoč prišel bo čas,
ko mi življenja sila bo usahnila,
ljubezen v tebi ne zamre,
do zadnjega bom diha te ljubila,
takrat spokojno moje bo srce.

Mara