GOVORIL PRED OLTARJEM

Pred nekaj urami sem zaključil svoje prvo predavanje v cerkvi. Bilo je v Vinski Gori blizu Velenja. Prisel je tudi starejši vaški župnik. Do srca me je ganilo, ko je pred vsemi zbranimi rekel: "Tukaj imamo veliko krizo z mladino," je potožil. "Rad bi na nek način dosegel mlade ljudi in jim pomagal. Star sem že, tako da ne vem, kaj bi lahko bil, da bi jih pritegnil, da bi se želeli družiti med sabo in z mano. Čutim globoko žalost, ko jih vidim v drogah, alkoholu in nesrečne."

V njem sem videl ljubečega očeta, ki mu ni pomembno nikogar v nič prepričevati, temveč jim iskreno želi nuditi le toplo zavetje. Še eden od čudovitih ljudi, ki sem jih srečal v zadnjih šestih tednih na poti. TOLIKO DOBROTE nisem še doživel nikjer na svetu kot ravno tukaj, v svoji rodni Sloveniji. Toliko čudovitih ljudi!

HVALA TI SLOVENIJA

25.avgusta sem se, po Svetovni zabavi v nabito polnem Bachus centru, odpravil na pot. Prvi teden sem se v Celju boril s svojim ponosom, ker nisem želel prositi za hrano. Na poti se mi za dva dni pridruži novinarka Jane. V Slovenskih konjicah smo organizirali drugo Svetovno zabavo. Bil sem na E+. Šel sem na pregled krvi po šestih mesecih presne hrane. Kot bi gledal krvno sliko dojenčka. V Novi Gorici smo poskusili narediti brezplačno vikend meditacijo, pa so nas pregnali sosedje, ker smo bili ob 5h zjutraj z OSHOvo dinamično meditacijo preglasni. Svetovna zabava v Kopru.

Na Gorenjskem sem prvi dan do treh zjutraj pomanjkljivo oblečen iskal prenočišče in se pošteno prehladil. Svetovna zabava brez alkohola in cigaret v Kranju. Svetovna zabava v Novem mestu. In pred nekaj dnevi še super uspešna SVETOVNA ZABAVA v nabito polni dvorani v Štuku v Mariboru.

Imel sem priložnost govoriti na osnovnih in srednjih solah, v mladinskih centrih ter v domovih za upokojence. Vsakič, ko sem se z ljudmi pogovarjal o vtisih, sem od tam odšel bogatejši. Bil sem tudi v centru slepih in slabovidnih ter v OS za otroke s posebnimi potrebami. Zadnjič sem bil v domu upokojencev, kjer so bili na obisku učenci neke osnovne šole. Vse skupaj sem nagovoril: "Pozdravljeni otroci." Starejši so se smejali, jaz sem jim pa zagotovil, da so tudi oni otroci in to sva jim z Janjo tudi pokazala, ko sva divjala z vozički po domu in se delala, da s starejšimi voziva rally. Bili so presrečni!

Tudi v nasem šolskem in socialnem sistemu lahko najdem vrsto pozitivnih stvari.

Obiske v vseh teh ustanovah mi je urejala ekipa ljudi, ki je spontano nastala okrog mene. Koordinatorji, nastopajoči glasbeniki in plesalci, bobnarji in igralci na gonge. Po Sloveniji so potovali na svoje stroške in žrtvovali svoj prosti čas in svojo energijo brez pričakovanj. Čisti entuziazem. Hvala! Hvala! Hvala!

Prejšnji vikend sem obiskal komuno Damanhur v Italiji. NORO! Okrog šeststo ljudi živi v federaciji DAMANHUR blizu Torina, tiskajo svoj denar in pridelujejo svojo bio hrano. Od leta 1978. Zdaj so posejani v centrih po vsem svetu. Njihov moto: igra, duhovnost in umetnost. Zdrava hrana in obnovljivi viri električne energije. Šola, ki otroke resnično uči življenja. Že trideset let s svojimi rokami gradijo tempelj človestva. Največja podzemna umetnina, ki sem jo kdajkoli videl. Govoril sem z nekom, ki trdi, da je eden izmed ljudi, ki so potovali skozi čas. Organizacija izjemna. Energija ljudi in okolice neverjetna!

Vsako noč sem dobil topel in udoben prostor, kjer sem lahko prenočil. Vsak dan sem dobil dovolj hrane, da sem se do sitega najedel. Ponudili so mi tuš in dobil sem čiste spodnjice. Dobil sem novo zobno ščetko in kakih trideset svinčnikov (predmet, ki ga najraje izgubim). Ponavadi s sabo nosim knjigo. Najprej sem prebral kitajsko "Knjigo o niču", podaril sem jo naprej. Danes sem pa v dar dobil "Zveneče cedre tajge". Toliko sem že slisal o tej knjigi, da jo komaj čakam prebrati!

HVALA SLOVENIJA! HVALA, HVALA, TISOCKRAT HVALAAA!

NIČ VEČ SAM
Pred par dnevi se mi pridruži prijateljica, ki sem jo spoznal že pred par meseci, brez telefona, nahrbtnika in denarja.
"Veš Janja," sem ji rekel. "Na takšni poti se resnično naučiš veliko. Učiš se o svojih strahovih. Najpomembneje pa je, da se naučiš odvreči ponos. Naučiš se biti preprost in sprejemati stvari takšne kot so. Sprejeti moraš tisto, kar dobiš. Ponižati se moraš, da si pripravljen sprejeti, da te ljudje zavrnejo, ko jih prosiš za malo hrane. Videla boš, koliko več hvaležnosti boš zdaj čutila za hrano. Nič več ne bo samoumevna."

Zdaj potujeva v dvoje. Zatreskana drug v drugega. En bolj utrgan kot drugi... Če naju boste kdaj srečali skupaj, boste takoj vedeli, o čem govorim.

Lepo je potovati, lepo je biti svoboden materialnih dobrin. Živeti v popolnem toku, ničesar nimam, ničesar ne želim. A čutim, da je čas, da nazaj postanem "normalen" (vsaj kolikor toliko) člen družbe. Čas je, da grem na faks, da začnem aktivno prodajati knjige ter da usmerimo to pozitivno energijo, ki se okrog mene zbira, v to, da naredimo nekaj KORISTNEGA za druge.

VABLJENI V ČETRTEK
Potovanje se bo zaključilo konec tedna na Svetovnem Mirovnem Vrhu v Cankarjevem domu. Še prej pa prirejamo GRANDE SVETOVNO ZABAVO v Arena Vodafone Live! v BTC nasproti Koloseja ta četrtek ob 20h. Zabava bo, kot vedno, potekala v čistem zraku, ob sadnih sokovih. Zabavo bova vodila jaz in Bostjan Kljun. Pel bo Anžej Dežan in Rok Kosmač. Pridejo tudi akrobatske plesalke, orientalske, indijske in plesalke salse. Imeli bomo TRANS ples, blago meditacijo in pa intenzivne afriške bobne s skupino BABA KING iz Brazilije.

V mislih imam že konkreten projekt, ki ga bomo izvedli do 24.decembra... Zveni popolnoma neverjetno, ampak... kaj je za nas sploh se neverjetno, kadar stopimo vsi skupaj? Zakaj točno gre, boste izvedeli v četrtek na zabavi. Potreboval bom pa tisoče Slovencev, da nam uspe... Se vidimo!

Objem,

Peacehiker
peacehiker@gmail.com
www.peacehiker.com