Piše: Miha Jensterle

Marsikomu se zdi ekologija 'hec'. In ekologi idealisti.

Donkihotski 'bebčki', kot nas mnogi vidijo, izgubljamo energijo v borbi z 'zmajem' oziroma 'mlini na veter'. Mogoče na prvi pogled res izgubljamo bitko s kapitalističnim nehumanim matriksom, ki razžira svet. Toda tako zgodovina kot narava nam jasno priča, kako je vsak zajedalski sistem slej ko prej 'požrl' samega sebe, kajti ksenofobija ima rakavo logiko in zato nima življenske moči. Ne faraon, ne Cezar, ne Hitler, ne Stalin ne jezuiti že v samem začetku niso imeli šanse pokoriti si zemljo in zapečatiti 'matrix' v vzorec človek/narava, nadčlovek/suženj, bel/črn, 'naš'/krivoverec... In šanse zgraditi svetovni imperij, temelječ na brezčutnem egoizmu, nima dandanes niti ameriški Neron, 'imperator' Bush. Niti Janša.

Ustvarjalne energije in evolucije zavesti človeštva in posameznika se ne da ustaviti za 'vedno'. Kajti svoboda se ne vda nikoli. Zbeži tudi iz zlate kletke. In ljubezen zraste tudi na kamnu.

Naravnega reda, 'težečega' k raznolikosti, svobodi, ljubezni, modrosti in ustvarjalnosti, ne človekova omejena pamet ne njegov pogum niti meč ne morejo ukrotiti. Borcev za svobodo oziroma netlačenost duše (in telesa), humanistov in ekologov, je vse več in več; in nas ne bo nikoli zmanjkalo, vse dokler se bodo rojevali otroci. Kajti vsak otrok na poti k svobodi, modrosti in ljubezni radovedno skače čez ojnice staršev in 'podira plotove' in je torej upornik proti 'zapečatenosti' sveta in diktatu družbe, revolucionar, 'potencialni terorist', rušitelj piramidnega, hierarhičnega, trenutno 'buševskega' reda.

Vsaj do tedaj, ko ga, če ga, 'sistem' ne 'zlomi' ali 'kupi'; in še sam poklekne v 'red spoštljivosti in UUU-klanjanja'.

In ko potem iz 'vrste', na kolenih, izmalinčen spoštljivo opazuje povzpetniško-klečeplazni svet 'normalnosti' okoli sebe, mu uporniki (sam v mladih letih?) proti 'vsemogočnemu' piramidnemu živinorejskemu sistemu, ki trenutno vlada, izgledajo mogoče celo simpatični idealisti. Vse dokler ideje (r)evolucije ne ogrožajo 'njegove' pozicije v sistemu in njegovega 'standarda'. Oziroma dokler se od zahtev upornikov, in posledično od 'upornikov', ne začuti ogrožen. Tedaj se 'situacija' oziroma terminologija v glavah prestrašenih 'piramidašev' spremeni. 'Idealist' se nenadoma v njihovi glavi spremeni v 'terorista'. In ekologija ni več 'hec'. Temveč postane zločin. Napad na Njegove fevdalistične, kapitalistične, trgovske, lovske, živinorejske vrednote. Na uzakonjen 'red'. Na iluzijo, da je 'vse v redu'. In da je obstoječi avtoritativni hierarhični red, pa čeprav je slab, OK.

----------

Toda ekologija ni 'hec'. Kajti v 'sveti trojici', ki sestavlja naše bivanje (ekonomija - sociala – ekologija), je ekološka zavest kot 'sveti duh', brez katerega sta materjalni in duhovni svet v nenehni vojni, saj je dobičkolovska ekonomija protisocialno in protiekološko naravnana v sami osnovi.

Povsod kjer vlada ekonomija in odnose skozi (protiustavne!?!protihumane) zakone torej določajo in pišejo trgovci, je gibalo delovanja ljudi le dobiček/izkoristek. In ko le koristolovstvo človeku pogojuje misli in narekuje 'dejanja' in odnose, potem narava (ekologija) postane koristolovcu plen in ljudje (sociala) 'sredstvo'. V takšni 'ekonomistični' družbi in podkupljivem pravniškem vzdušju živimo trenutno sedaj - v kapitalizmu. Posledično s(m)o tako ljudje kot uničena narava, v očeh makroekonomov in pravnikov, postali 'kolateralna škoda' - žrtve plenilskih 'elit' na poti do enormnih dobičkov.

Kjer 'vlada' humanost in kultura medčloveškega sodelovanja, so naravne dobrine 'skupno dobro' in presežki ekonomije namenjeni blagostanju vseh ljudi - človeštvu. Takšna je bila v sami osnovni naravnanosti 'državna ekonomija' v socialističnih deželah. Blagostanje vseh državljanov je bilo 'moto' ekonomije in 'najšibkejši člen' je določal hitrost gibanja vse karavane. Toda čeprav je humanost vodila ekonomske odločitve, je sociala prosperirala še vedno na brezobzirnem izkoriščanju, ropanju naravnih bogastev. 'Kolateralna škoda' oziroma ekološke posledice socialistične dobe, od onesnaženega zraka do voda in zemlje, čutimo še dandanes.

Ko pa ekološka zavest ekonomijo prilagodi dobrobiti planeta, ne le blagostanju človeka? Ko človek prične upoštevati naravne danosti oziroma omejitve planeta in svobodo so-človeka? Ko zazvenimo v sožitju z Vsem?

------------------------

Kako se izogniti ekološkemu samomoru?

Vanj nas silijo vsi liberalni in konzervativni ‘lastniki sveta’, trgovci, politiki in bankirji, katerim so tako izkoriščeni delavci, pobiti otroci, prevarani kupci, zastrupljena semena in uničen planet le ‘kolateralna škoda’ na njihovi poti do izplena, bogastva, moči.

Vir: www.ekorega.net