Poznate kakšno mamo, ki se boji dati šestletnika na tečaj plavanja, ker jo je strah, da bi utonil? Ali pa mame, ki vedno nosijo hrano za otroka s seboj, ker se bojijo, da bi jim bilo slabo, če bi jedli zunaj? Takšni starši so lahko iz povsem različnih kulturnih in ekonomskih okolij, vendar pa jim je skupno eno – so preveč zaščitniški.

Nekaterim se zdi takšno ravnanje povsem naravno, vendar pa je treba vedeti, kdaj potegniti črto, da ne bi prekoračili otrokovega osebnega prostora. Dolgoročno lahko namreč takšno ravnanje zaduši otrokovo rast. Psihologi opozarjajo pred takšnim vedenjem, saj starši otrokom na takšen način kratijo priložnost, da bi svet raziskovali tako čustveno kot fizično.

To je nujno, če želijo, da bi otrok zrasel v samozavestno, odgovorno in neodvisno osebnost. Naravno je seveda, da so starši zaskrbljeni, a če pretiravajo, so samo vedno bolj pod stresom, otrok pa razdražljiv, izbirčen in občutljiv. Preveč zaskrbljeni starši so tudi ob vso zabavo, ki jo nudi starševstvo.

Ali ste preveč zaščitniški?
Kako veste, da spadate med preveč zaščitniške starše? Odgovorite na naslednja vprašanja. Če boste pozitivno odgovorili na vsaj štiri, potem ste verjetno prekoračili mejo.

• Izključili ste dejavnosti, ki bi pomenile, da morate biti fizično ločeni od otrok. Recimo kampiranje čez noč.
• Izključili ste dejavnosti, ki bi lahko privedle do poškodbe. Na primer jahanje.
• Nenehno ste zaskrbljeni glede počutja svojih otrok do te mere, da postajate tesnobni. Celo če je otrok zadovoljen z obedom, vas skrbi, da je hrana kuhana preveč ali premalo, ali je lahko prebavljiva …
• Varno se počutite le takrat, ko je otrok pod nadzorom vašega budnega očesa.
• Otrokom vselej pomagate pri projektih ali domačih nalogah, saj ne želite, da bi se vznemiril zaradi napak ali čutil pretežko breme.
• Otrok kdaj pa kdaj zboli, vi pa zaskrbljeno tekate od zdravnika do zdravnika, da bi dobil pravo zdravilo, in pri otroku povzročite občutke, da je še bolj bolan, kot je v resnici.
• Vedno pomislite na najslabše, kar se lahko zgodi otroku, pa najsi gre za hojo, govorjenje, igranje, prehranjevanje zunaj, odhod v šolo …
• Ko se otrok zaplete v prepir ali pretep z drugim otrokom, posredujete in želite spor rešiti namesto njih.

Potrebuje pomoč otrok ali vi?
Pomembno je, da svoje strahove prepoznate čim prej. Mogoče potrebujete celo več pomoči kot vaš otrok. Takšno vedenje lahko vodi do nenehnega prerekanja in povzroči napetost med starši in otrokom, ko odraste. Pomaga strokovna pomoč, ni pa odveč prebrati tudi kakšno knjigo. Premislite, preden se odzovete, pa naj gre za nepospravljeno sobo ali hrano, ki je ostala na krožniku.

Spomnite se, da noben otrok ni odrasel brez potolčenih kolen in čebeljih pikov, vse je del odraščanja. S svojim strahom se lahko soočite tudi tako, da opazujete druge starše pri ravnanju z njihovimi otroki. Bodite jasni in ne panični. Če vaš petletnik drži v roki nož, ne spustite vsega iz rok in vpijte ''Ranil se boš in krvavel", raje nežno, a odločno recite ''Ko boš toliko star kot mami, boš smel uporabljati takšen nož, zdaj pa lahko uporabljaš plastičnega''.

Načrt za preveč zaščitniške starše

Starost otroka: 1–2 leti
Cilj: spodbujane fizične aktivnosti
Spodbujajte otroka, da hodi. Dokler ne bo vedel, kako je, če pade, ne bo nikoli vedel, kako se pobrati. Nenehno nošenje otroka zavira razvoj njegove motorike.

Starost: 2 – 3 leta
Cilj: pomagati otroku razumeti stvari
Namesto golega podeljevanja ukazov poskušajte pri otroku vzbuditi radovednost. Če želi na primer otrok pomočiti prste v skodelico vroče kave, bo strog ''Ne!'' blokiral otrokovo naravno radovednost. Raje recite ''Oh, zelo je vroče. Vroče stvari te lahko poškodujejo.'' Potem lahko to otroku s kratkim dotikom pokažete, ali pa mu pokažete 'koncept' toplote pri svečah, peči … Do naslednjič si bo zapomnil, kaj pomeni vroče.

Starost: 3 – 5 let
Cilj osebna varnost:
Včasih so otroci preveč prijateljski in zaupljivi do ljudi, kar lahko sproži zaskrbljenost staršev. Še posebej v današnjem svetu. Ko je otrok dovolj star, da je sam z ljudmi, ga naučite osnovnih pravil glede osebne varnosti, na primer ''Ne govori s tujci'' ali ''Ne jemalji hrane od ljudi, ki jih ne poznaš''. Skratka, pokušajte otroka vzgojiti tako, da bo znal skrbeti sam zase.

Vir: www.zurnal24.si